Vino je pri nas edini pridelek, katerega kakovost se preverja in ocenjuje, lahko obvezno (po Zakonu o vinu) ali prostovoljno (razna ocenjevanja vin).
Kakovost vina in vinskih letnikov beležimo od leta 1894, ko je bilo v Mariboru ustanovljeno Kmetijsko deželno preizkuševališče, sedanji Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Tako so že v času med I. in II. svetovno vojno ter do leta 1958 opravljali ocenjevanje vinskih letnikov.
Po večletni prekinitvi je leta 1967 Kmetijski zavod Maribor oživil tradicijo nekdanjega Instituta za vinarstvo v Mariboru in pričel s strokovnim ocenjevanjem vinskih letnikov. Od leta 1967 do danes je bilo strokovno ocenjenih 50 vinskih letnikov, od 1966 do 2015.
Naj omenimo, da so od leta 1970 do 1998 ocenjevali tudi vina iz vinorodne dežele Posavje.
Letošnje ocenjevanje vin vinorodne dežele Podravje, pod imenom Vinski letnik 2015, je torej jubilejno.
Za kakovost in značaj vina so odločilne naravne danosti (vinorodni kraj, vremenske razmere) in pridelovalec.
Vremenske razmere v času rasti vinske trte (vegetacije), zlasti v rastni fazi zorenja grozdja, pogojujejo in bistveno vplivajo na kakovost grozdja oz. vina. Zaradi vpliva različnih vremenskih razmer nastajajo značilne razlike v kemijski sestavi grozdnega soka in kakovosti vina med posameznimi letniki.
V Podravju je zaznavno nihanje vremena v posameznih letih, temu sorazmerno pa niha tudi kakovost vina. Prav zaradi tega govorimo o kakovosti vin nekega letnika, torej o vinskem letniku. Poznamo odlične, prav dobre, dobre in zadovoljive vinske letnike.
Za kakovost vina pa niso dovolj le ugodne vremenske razmere, temveč umno zastavljen cilj, primerna tehnologija, ki jo omogoča ustrezna usposobljenost in opremljenost. Ugotavljamo, da se je kakovost vinskih letnikov v zadnjih petdesetih letih v vinorodni deželi Podravje pospešeno dvigovala. Če pet desetletij razdelimo na dekade, ugotovimo, da je v vsaki naslednji več boljših letnikov in da je tudi povprečje višje. V prvi dekadi je tako bilo, zapisano »po šolsko«, povprečje: 3,2; v drugi 3,6; v tretji 4,2; v četrti 4,5 in v zadnji 4,28. Če pogledamo razporeditev kakovosti vina v odstotkih, pa je bilo v obdobju petdesetih let okrog 10 % zadostnih, 20 % dobrih, 50 % prav dobrih in 20 % odličnih vinskih letnikov. Tudi v prihodnje si želimo naklonjenost narave in odlične vinske letnike.
Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo, KGZS – Zavod Maribor
