Milenijci, peneče vino, rosé in neznano.
Ste si kot ljubitelj vina (ali morda sommelier) pred desetletjem predstavljali, da bodo steklenice vrhunskega svežega belega vina povečini zaprte z navojnim zamaškom in bo za tovrstna vina to postalo celo zaželeno? Najbrž ne. Dejstvo je, da se navade vinopivcev spreminjajo in po mnenju nekaterih je dinamičnost na vinskem trgu še povečal prihod generacije Y, imenovane tudi milenijci (rojeni približno med letoma 1980 in 2000). Ta je menda bolj kot vse do zdaj pripravljena za svojo pijačo izbrati prav vino, pokušati nove stile, bele in rdeče, odkrivati njej še neznane pridelovalce, prisluhniti zgodbam, ki jih o vinih in pridelavi pripovedujejo enologi, vinske kleti, pa tudi internet in družabna omrežja. Bolj kot ime oziroma blagovna znamka jo pritegne zanimiva etiketa ali dobro razmerje med kakovostjo in ceno. Razume, kaj pomeni trajnostna naravnanost ter ceni organsko in biodinamično pridelana vina. Po drugi strani ostaja enako odprta tudi za nekatere druge alkoholne pijače, ki so se v zadnjih letih, še posebej v Evropi, pokazale za največjo »konkurenco« vinu – obrtniška (craft) piva in viskije.
Kaj pa sicer? Se bodo v letu 2017 nadaljevali trendi v potrošnji vina, ki so jih zaznali v svetu in jih je opaziti tudi v Sloveniji? Po napovedih ostajata zvezdi, ki ju imajo potrošniki vedno raje – peneče vino in rosé.
Od leta 2015 dalje namreč na trgih EU stalno raste prodaja penečih vin, še posebej prosecca in cave, pa tudi cremantov, seveda predvsem na račun dobrega razmerja med kakovostjo in ceno. Peneče vino ni več stvar praznovanj, ampak si ga vinoljubi radi privoščijo kozarček tudi na čisto običajen dan. Na slovenskih vinskih festivalih je opaziti, da je tudi pri nas vedno več kleti, ki pridelujejo penine. Žal zanimivega podatka o tem, za koliko se je pridelava penečih vin v zadnjem desetletju ali petletju v Sloveniji zares povečala, ni moč najti. Nekateri menijo, da bolj kot robustna stopajo v ospredje sveža in lažja rdeča vina. Tudi sicer se nadaljuje trend pridelave vin z nižjim odstotkom alkohola (ne več kot 13 %), tako pri rdečih kot pri belih vinih. In če so pred desetletjem kupci iskali »velike« svetovne sorte, zdaj radovedno pokušajo manj znane in avtohtone ter odkrivajo nova, še ne razvpita vinska območja. Zagotovo je to čas, ki je pravzaprav pisan na kožo našim vinarjem, pa naj gre za turizem in prodajo v kleteh ali za izvoz oziroma preboj na (nove) tuje trge. Vsekakor se obeta vznemirljivo vinsko leto, zlasti ob misli, da v kleteh že vrejo in zorijo vina letošnje letine, ki je bila po besedah mnogih pridelovalcev odlična.
Urša Cvilak (revija Pet zvezdic)
