Nositi vinsko krono Slovenije, torej biti Vinska kraljica Slovenije je v prvi vrsti velika čast, ki je naklonjena izbranim dekletom, med katere lahko na svoje veliko veselje uvrstim tudi sebe. Sicer sem popolnoma preprosto dekle, ki življenje preživlja na haloškem griču in ljubi zemljo, na kateri je odrasla. Menim, da me je prav ta lastnost naredila kraljico. Moja predanost gričem, ki se na vzhodni strani dvignejo iz podravske ravnine in zapolnijo prostor med reko Dravo in hrvaško mejo. Najbolj me prevzame pogled na te griče, ki so tako lepo obogateni z najžlahtnejšo rastlino, vinsko trto.
Prav ta rastlina nas povezuje, saj vsi vinogradniki in vinarji delamo za isti cilj. Pridelati želimo vrhunsko kapljico, z njo navdušiti kupca ter biti za svoje delo pošteno poplačani. Vsi se ženemo za istim ciljem, vendar le redki to počnemo skupaj.
Vinogradniško in vinarsko gledano je Slovenija Evropa v malem. Skozi njo se od vzhoda poroti zahodu sprosti celotna paleta vin, različnih stilov iz različnih rastnih pogojev. Podobno kot se spreminja pokrajina, podobno se spreminja tudi stil vina. Prav v tej raznolikosti najdemo naše prednosti. Vinski turizem ima v Sloveniji skorajda neomejen potencial, saj lahko vsaka vinorodna dežela ponudi nekaj drugačnega. Vendar turist pričakuje od nas to, kar najdemo sami na dobrih turističnih destinacijah. Organiziranost, dobro ponudbo in urejeno pokrajino. Sama trdim, da imamo vse od naštetega, manjka nam samo povezovanje in organiziranost. Manjkajo nam ljudje, ki bi videli potencial vinarjev, jih povezali in postavili skupno na trg, raznim vinskim turistom.
Zagotovo mi boste verjeli, če zapišem, da sem v letošnjem letu doživela veliko. Slovenijo sem spoznala iz povesem nove plati in jo tako še bolj vzljubila. Saj imamo doma toliko različne ponudbe, toliko različnih doživetij, da nam skorajda ni potrebno ponje v tujino. Zato, kot zmerom poudarim, vzemimo v roke kozarec slovenskega vina in odkrijmo od kod prihajamo. Kajti, ko bomo sami znali ceniti, kar je naše, bodo to cenili tudi tujci.
