Bo klopotec postal snovna in nesnovna dedičina?
Čeprav se je letošnja trgatev grozdja tudi na severovzhodu drave začela bistveno prej kot običajno, tako da so tudi klopotci, ki iz vinogradov odganjajo ptiče in druge vsiljivce, postavljeni nekoliko prej, je v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekala zanimiva okrogla miza na temo klopotcev. Organizatorji dobro obiskane okrogle mize so podali pobudo, da v Evropskem letu kulturne dediščine poveejo zainteresirane delenike na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju ter podajo mona izhodišča razvoja snovne in nesnovne dediščine klopotca v vinski regiji Štajerske.
V uvodnem nagovoru je Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije, pohvalil idejo o izpostavi klopotca. TZS je pripravljena prevzeti koordinacijo med akterji na nacionalnem nivoju, za kar se bo sam zavzel. Ob tem je 22. Vinska kraljica Slovenije – Katarina Pungračič iz Haloz izpostavila, da si je s prevzemom funkcije vinske kraljice Slovenije zadala cilj, da se klopotec izpostavi kot simbol vinskih območij, v katerih se pojavlja. Predlagala je tudi postavitev haloškega klopotca na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, kjer mimogrede raste potomka najstarejše trte iz Maribora, kar se je tudi zgodilo. Izkazalo se je, da je klopotec pritegnil veliko zanimanje. Po svojih močeh bo kraljica tudi v bodoče pomagala pri promociji klopotca.
Jernej Golc, direktor PRJ Halo (varuh haloškega klopotca), vodilni partner LAS Haloze, je v izhodiščih in strokovnih podlagah za razpravo predstavil e zbrana zgodovinska dejstva o klopotcu, ki jih je v svoji knjigi Klopotec zbral Drago Korade leta 2009. Nekatere vinske ceste so v snovanju projekta Vinske ceste Slovenije v 90-ih letih prejšnjega stoletja postavile klopotec kot osrednji simbol. Med letoma 2009 in 2011 je potekal čezmejni projekt VINOCOOL, v katerega so bili vključeni partnerji s slovenskih in avstrijskih vinskih cest praktično iz celotne Štajerske. V projektu je bil izpostavljen klopotec kot pomemben simbol v vinogradništvu/vinarstvu, ki bi ga bilo potrebno izpostaviti. Nastala je tudi zloenka s tradicionalnimi osrednjimi prireditvami povezanimi s klopotcem na obeh straneh meje. „Čas pa je, da naredimo korak naprej v prepoznavnosti, zaščiti in razvoju produkta, ki bo na vinska območja s klopotcem pritegnil dodaten obisk“, je dodal Golc.
Mag. Joe Protner, podpredsednik TZS, ki je tudi pretor mariborskega vinskega konventa, je podprl prizadevanja za vpis običajev, povezanih s klopotcem, v register nesnovne dediščine. Zavzel se je, da je na vsak način potrebno k sodelovanju povabiti tudi območja v Avstriji in na Hrvaškem, kjer se klopotec pojavlja. Na okrogli mizi je bila prisotna Renata Martinčič, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dejala je, da mora klopotec najti svoje mesto v turistični destinaciji Panonska termalna Slovenija. Prireditve, povezane s klopotcem, so po njenem zanimive za turiste. Zato bo tudi STO vključila klopotec v promocijske aktivnosti. Slovenski etnografski muzej v Sloveniji opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Kot predstavnica Koordinatorja se je okrogle mize udeleila mag. Adela Pukl, ki je povedala, da je skozi predstavitve videti, da imajo aktivnosti, povezane s klopotcem, vse elemente, ki so potrebni za vpis v register nesnovne dediščine in ne vidi ovir, zakaj ne bi bil vpisan. Pri vseh aktivnosti vpisa lahko računamo na njeno pomoč. Igor Ahačevič, vodja sektorja za podeelje na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je povedal, da ministrstvo sofinancira projekte in aktivnosti povezovanja lokalnih akcijskih skupin. Trenutno je razpis odprt. Aktivnosti vpisa, koordinacija in povezovanje lokalnih akterjev ter razvoj produkta so takšne aktivnosti, ki se lahko sofinancirajo v okviru projektov sodelovanja LAS Haloze. V razpravi so prisotni potrdili velik pomen, ki ga ima klopotec v vinogradništvu in vinarstvu.
Gre tako za tradicijo, kot tudi za sodoben način promocije območja in orodje za privabljanje gostov. Na koncu so se vsi prisotni strinjali z zaključki posveta: Klopotec je potrebno vpisati v register nesnovne dediščine. Skupina prisotnih na posvetu poskrbi za potrebne podatke in k sodelovanju povabi še druge akterje. Potrebno je izdelati seznam običajev in dogodkov, povezanih s klopotcem. To aktivnost lahko prevzamejo LAS, na katerih območjih se klopotec pojavlja, torej LAS Haloze in LAS Prlekija bosta pripravila osnutek projekta sodelovanja in povabila k sodelovanju vse LAS, kjer se klopotec pojavlja. Pripravi se tudi čezmejno povabilo akterjem v Avstrijo in na Hrvaško, da se priključijo iniciativi.
Besedilo: O.B.
