Tematika gastronomskega turizma Slovenije je ena izmed ključnih rastočih marketinških zgodb slovenskega turizma. Za njen preboj in kvalitetna izhodišča, trajnostne naravnanosti in učinkovite promocije na tujih trgih nujno potrebujemo jasno zastavljeno vizijo in smernice razvoja vinskega turizma v Sloveniji.
Hrana je zelo pomembna za razvoj mest, regij, pokrajin, kakor države kot celote. Glede na to, da imamo trenutno obilo prednosti zaradi velikih častivrednih kulinaričnih ekspertov in chefov v Sloveniji, kakor tudi priznanih vinarjev, moramo biti ponosni in izpostaviti, da sta hrana in vino del kulture naroda in države. Ob razvoju kvalitetnih lokalnih oskrbovalnih verig in gastronomskih posebnosti Slovenije je potrebno velik pomen posvetiti tudi kvaliteti življenja, srečevanju ljudi, izmenjavi in deljenju izkušenj ter preizkušanju različnih gastronomskih posebnosti, ki so značilne za Slovenijo. Hrana in vino sta tako stičišče inovativnosti, raziskovanja, ritualov, domišljije in predstavljata socialno vključevanje lokalnega prebivalstva, obiskovalcev in drugih deležnikov v posamezni destinaciji. Slednje ima pomemben socio-ekonomski vpliv in ustvarja pomemben kapital države in destinacij. Hrana in vino ne predstavljata zgolj simbolike, da je nekaj dobro ali ni dobro, ampak atraktivno doživetje, ki predstavlja »gourmet« posamezne destinacije. Hedonisti iščejo posebnosti in vrhunskost ter odličnost – priprava hrane, priprava obroka je doživetje, ki traja in razvaja vsa čutila. Marketing gastronomije ponuja vse te posebnosti v kompletu. Okus je nekaj, kar se naučimo, videno ohranja čute v spominu in tako se ohranja zgodba skozi razvajanje vseh čutil, ki kličejo obiskovalca, da se k razvajanju vrača.
Gastronomska doživetja so eden glavnih načinov za odkrivanje kulture in načina življenja v destinaciji. Priporočila gredo v smeri izpostavljenosti in s poudarkom na razvoju gastronomije (z vsemi svojimi regionalnimi in nacionalnimi specialitetami), s pomembno vlogo kulinarike in dediščine izdelkov:
- razvoj lokalno tipičnih kulinaričnih izdelkov, s poudarkom na lokalnih in zdravih živilih;
- ohranjanje lokalnih specialitet, razvoj kulinarične identitete in varstvo živil ter recepti z regionalno znamko;
- možnost razvoja tematskih poti kulinarike in gastronomije, z nadgradnjo pri dogodkih, prireditvah, salonih, festivalih in sejmih;
- spodbujanje regionalne gastronomije na nacionalni in mednarodni ravni.
Vinsko-kulinarična doživetja
Vinogradniško-vinarska tradicija in bogata gastronomska dediščina predstavljata stičišče mikro turističnih destinacij podeželja in jih povezujeta v celoto. Vinske turistične ceste predstavljajo hkrati potencial, trend in USP s svojimi lokalnimi vini in tipično kulinariko, ki v povezavi s kulturno dediščino in ohranjanjem tradicij tvori zaokroženo celoto gastronomskih doživetij destinacije.
Vinsko-kulinarična doživetja predstavljajo trendovski in vedno bolj razširjen pristop k dvigu kakovosti in prepoznavnosti gastronomskih značilnosti destinacij. Vsebovati mora gastronomska doživetja vseh vrst, kot so npr. tečaji kuhanja, zbirke receptov, prodajalne kuhinjskih pripomočkov, gastronomske ture, prireditve in lokalne ponudnike ter proizvajalce.
In koga želimo nagovarjati, torej katere so temeljne ciljne skupine vinskega turizma v Sloveniji?
- Uporabniki, ki produkte v prvi vrsti izbirajo na podlagi vsebine/tematike (gastronomske, kulturno-zgodovinske, etnološke … ponudbe) in naravnih danosti, vezanih na destinacijo.
- Družine, ki se za produkte odločajo tudi ali predvsem zaradi njim prilagojene, prijazne ponudbe.
- Uporabniki, ki produkte v prvi vrsti izbirajo na podlagi aktivnosti (pohodništvo/kolesarjenje/zimska doživetja) in tudi zaradi vsebine/tematike.
Zgodbe vinskega turizma v Sloveniji so prihodnost Slovenije, so strastne, opojne in nepozabne, zato začutimo priložnost in jim podarimo svojo ljubezen. Le tako bomo pritegnili in prepričali tudi obiskovalce, da je razvajanje čutil v deželici pod Alpami nepozabno doživetje, ki kliče po vrnitvi in ponovnem razvajanju.
Janja VIHER
