Modra frankinja se uvršča med svetovno najbolj žlahtne rdeče sorte, z njo je po svetu zasajenih skoraj 18.000 hektarjev vinogradov, od tega jih je v Sloveniji slabih 700 ha (4,68 % vseh zasajenih trt), večina v Podravju in Posavju oziroma v petih vinorodnih okoliših (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela krajina).
Modra frankinja naj bi bila kot trta prvič predstavljena na vinski razstavi na Dunaju leta 1862, vendar je kot sorta mnogo starejša. V Avstro-Ogrski se je sorta razširila v 19. stoletju.
O modri frankinji je večina strokovnjakov domnevala, da izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške. V novembrski izdaji avstrijske vinogradniške revije Der Winzer leta 2016 pa je bil objavljen znanstveni prispevek o izvoru modre frankinje. Strokovnjaki trsničarskega inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu so po dolgoletnih raziskavah odkrili, da ima modra frankinja izvor na slovenskih tleh, natančneje na Spodnjem Štajerskem.
V evropskem prostoru jo najdemo pod naslednjimi sinonimi Blaufränkisch, Kékfrankos, Frankovka, Frankovka modra, frankinja crna, Lemberger, Garné, Blauer Limberger, Blue franconian, Franconia, Moravka.
Opis sorte
Modra frankinja je rdeca, srednje pozna sorta. List je petdelen, okroglast, širok, srednje velik do velik, robusten, grobo nazobcan, temno zelen, jeseni pordeci. Grozd je valjaste oblike, precej nabit, vcasih vejnat, srednje velik do velik, težak je od 150 do 200
g. Pecelj je kratek in zelenkast. Jagode so srednje debele, okro glaste, temno modre, pikcaste. Jagodna kožica je debela z mocno vošceno prevleko. Pridelovalne znacilnosti
• Trs je bujne do zelo bujne rasti.
• Glede na lego in zemljo je manj zahtevna sorta.
• Zaradi močne bujnosti potrebuje več živ ljenjskega prostora.
• Rodi obilno in dokaj redno.
• Ima dolgo vegetacijsko in tudi življenjsko dobo.
• V začetku rasti je občutljiva za peronosporo, drugace je proti boleznim dokaj odporna.
• Zmerno občutljiva na pomla dansko pozebo.
Znacilnosti vina
Barva vina: granatna, rubinasto do karminasto rdeca z vijolicnimi odtenki razlicne intenzitete, s staranjem dobi opečnate in kavne odtenke. Lahko pa iz frankinje
pridelamo odlicne roseje z znacilnimi rožnatimi odtenki, vse od barve lososa do cebulne lupine.
Vonj vina: diskreten, s svojstve no in elegantno sadno cvetico, ki v mladosti spominja na malino, ribez ali urvo, s staranjem pa na cešnjo, višnjo ali rdece gozdne sadeže. Obcuteni so lahko tudi vonji po praženem, tudi po crnem popru.
Okus vina: poln, bogat, markanten, svež, sadni, z legantnim okusom ribeza ali murve. Kakovost vina: iz modre frankinje lahko pridelamo različne vrste, stile in kakovosti vina. Torej od mirnega do penecega, od suhega do sladkega, od kakovostnega do vrhunskega, odvisno od dozorelosti grozdja. V dobrih letnikih pa lahko pridelamo tudi vina posebne kakovosti. To je odlična sorta za zvrsti, saj jih obogati, daje jim polnost, strukturnost in
obstojnost. Je nepogrešljivi člen PTP-jev, kot so cvicek, bizeljcan rdeci in metliška crnina.
Zdravilne lastnosti
Modro frankinjo odlikuje velika vsebnost antioksidantov, še posebej resveratrola, ki znižuje splošno stopnjo holesterola v krvi. Poleg tega zvišuje blagodejno visoko lipoproteinsko gostoto (HDL), ki varuje srce. Istočasno tudi zmanjšuje riziko rakavih obolenj, zato je zmerno uživanje modre frankinje še posebej priporocljivo.
Vir: Revija SloVino, vinsko – kulinarični trendi, oktober 2019
