Mlekarna Celeia prva s certifikatom BREZ GSO
Mlekarna z več kot 70-letno tradicijo prva med slovenskimi ivilskimi proizvajalci, ki je pridobila certifikat ťBrez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmovŤŠ
Arja vas, 14. marec 2012 V Mlekarni Celeia se je danes odvila okrogla miza z naslovom Gensko spremenjeni organizmi v Sloveniji: da ali ne?, kjer so strokovnjaki in predstavniki drave soglasno ugotovili, da Slovenija ne eli in ne potrebuje gensko spremenjenih organizmov. Ob tej prilonosti pa je Mlekarna Celeia javno razkrila, da je prvi in zaenkrat edini slovenski ivilski proizvajalec s certifikatom ťBrez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmovŤ, ki ga podeljuje IKC – Intitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.
ťGre za pomemben korak naprej in hkrati zavezo, da bomo svojim potronikom tudi v prihodnje nudili le najbolje iz narave. V certifikacijsko shemo je vključenih vseh 1220 naih proizvajalcev mleka, 17 zadrug in 5 mealnic. Vsi nai izdelki ZELENE DOLINE so odslej brez gensko spremenjenih organizmov in so temu primerno označeni s certifikatom Brez GSOŤ, je ob tej prilonosti dejal Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia.
Dr. Martina Bavec, v.d. direktorice Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je prepričana, da je ťključni problem pri ivilih ivalskega porekla – torej tudi pri proizvodnji mleka je problematičen dokup krmil, s katerimi krmijo krave molznice. Ta so večinoma iz uvoene soje in koruze, ki ju uvrčamo med najpogosteje gensko spremenjeni rastlini na svetu. Tudi v Sloveniji dokupljena krmila za ivali pogosto vključujejo gensko spremenjene organizme, zato je zlasti pri proizvodnji mleka nujno, da se kontrola izvaja e pri viru, torej krmi oz. krmilnih meanicah in tudi pri pridelavi krme na kmetijahŤ. Marina Koren Dvorak z IKC – Intituta za kontrolo in certifikacijo UM pa je pojasnila, da so za uspeen zaključek postopka certificiranja v skladu s standardom ťBrez GSOŤ morali izvesti kontrolne preglede pri vseh dobaviteljih mleka Mlekarne Celeia, vzporedno pa so potekali postopki certifikacije pri mealnicah krmil in kmetijskih zadrugah. ťZa korak vzpostavitve standarda smo se odločili, ker smo eleli ponuditi tudi slovenskih proizvajalcem hrane, da se lahko odločijo za pridelavo oz. proizvodnjo ivil brez prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, slovenskim potronikom pa monost izbire slovenskih certificiranih ivil. Z jasno določenimi kontrolnimi točkami in zahtevami standarda v postopku certifikacije preverimo dejansko spotovanje zahtevŤ, je e dodala Koren Dvorakova.
Svojo podporo Mlekarni Celeia pa je priel izraziti tudi mag. Dejan idan, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v Dravnem zboru RS: ťV Sloveniji ima zaradi naravnih danosti, kot je ohranjena in hkrati raznolika narava, veliko razvojno monost, takno kmetijstvo in proizvodnjo hrane, ki je nadstandardna in pomeni odmik od masovne industrijske prakse. Torej hrana vije kakovosti in nadstandardnih varnostnih zahtev. Takna proizvodnja bo omogočila kmetu poslovno varnost, industriji pa izgradnjo prepoznavnosti in tudi nenadomestljivostiŤ. Anamarija Slabe, strokovna vodja Intituta za trajnostni razvoj in članica Komisije za ravnanje z GSO na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je o situaciji v Sloveniji dejala: ťOb pomanjkanju posluha na ravni EU za zahteve potronikov glede GSO v hrani ivalskega porekla so ivila s certifikatom ťbrez GSOŤ in pa seveda ekoloka ivila e edino, kar nam jamči, da se lahko GSO izognemo. Zato je treba korak Mlekarne Celeia vsekakor pohvaliti.Ť
Mlada raziskovalka na Fakulteti za drubene vede UL Joica Zajc je na okrogli mizi interpretirala rezultate javnomnenjske raziskave o staličih Slovencev do GSO, ki jo je v okviru raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 oz. ciljnega raziskovalnega projekta Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, januarja letos izvedla raziskovalna skupina iz Fakultete za drubene vede UL, Biotehnike fakultete UL in Kmetijskega intituta Slovenije. Rezultati kaejo, da ima večina Slovencev odklonilno staliče do GSO. Podrobneji rezultati raziskave pa bodo objavljeni po zaključku projekta na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
V skladu s sprejetjem novega ukrepa je morala Mlekarna Celeia sočasno prilagoditi tudi celoten proizvodni proces. Darko Beci, proizvajalec mleka, je na okrogli mizi izpostavil, da je krma brez GSO dva do tiri odstotke draja, vendar pa ta v primerjavi s ceno, ki jo plačujejo okolje in ljudje ni visoka. Ob zavedanju, da bodo stroki proizvodnje odslej viji, pa v Mlekarni Celeia zagotavljajo, da se cene izdelkov njihove blagovne znamke ZELENE DOLINE ne bodo zviale.
Po zaključku okrogle mize so si udeleenci ogledali e najsodobneji polnilni stroj za polnjenje jogurtov in smetane v Sloveniji, ki so ga prav v tem tednu poskusno zagnali. Stroj Ampack predstavlja največjo investicijo Mlekarne Celeia doslej, vrednost nalobe pa znaa kar 4,5 milijone evrov, od katerih je 55 odstotkov sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja.
O Mlekarni Celeia in ekoloki embalai
Mlekarna Celeia s sedeem v Arji vasi e več kot 70 let tri svoje proizvode pod krovno blagovno znamko Zelene Doline. Leta 2010 so se v skladu s stratekimi smernicami odločili za prenovo celotne linije izdelkov te blagovne znamke, ki se je zaključila marca letos. Vsi jogurti Zelene Doline imajo tudi ekoloko embalao, ki je okolju prijazna. Sestavljena je iz tankega plastičnega lončka in kartonske etikete iz recikliranega papirja. Na notranji strani embalae potronike nagovarjajo, da kartonski ovoj odvrejo med odpadni papir, lonček med odpadno plastiko, kovinski pokrovček pa med kovinske odpadke. S taknim ravnanjem si Mlekarna Celeia prizadeva za čisteje okolje, ki bo bolj prijazno tudi do potronikov.
Več informacij o Mlekarni Celeia in izdelkih Zelene Doline pa najdete na spletni strani www.zelenedoline.si in na Facebook strani Zelene Doline.
