Slovenska vinska druba si prizadeva za uspeneji izvoz slovenskih vin
Gornja Radgona Poslovna skupnost za vinogradnitvo in vinarstvo Slovenije se je pred kratkim reorganizirala v Vinsko drubo Slovenije d.o.o., ki je danes v sklopu 44. mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma pripravila posvet o strategiji trenja slovenskih vin.
Slovenija je zelo majhna in na svetovnem vinskem trgu veliko ne pomeni. A če hoče vinogradnitvo in vinarstvo pri nas obstati, se bo moralo organizirati tako, da bo izvaalo veliko več kot sedaj, ko je izvoza okrog pet milijonov litrov ali okrog osem odstotkov registrirane slovenske prodaje vina.
Direktor Vinske drube Slovenije Duan Brejc je na posvetu sicer dejal, da je v zadnjih dveh letih mogoče zaznati pozitivne premike v izvozu slovenskih vin, na domačem trgu pa prodaja nazaduje.
Toda kako naprej?
Po njegovem prepričanju in očitno tudi po prepričanju velikih članic oziroma soustanoviteljic drube bo treba v naslednjih letih delati sistematično in pri tem dalj časa tudi vztrajati.
Značilnosti Slovenije so neizkoričene naravne danosti, popolna odsotnost ugleda na svetovnem vinskem trgu, antropogena domača pokrajina in človeki dejavnik. Vse to bi bilo treba izkoristiti za oblikovanje slovenske vinske zgodbe, predvsem pa bo treba začeti ponujati takna vina, ki jih bo mogoče prodajati, in ne takna, kakrna so več samim pridelovalcem in enologom.
V nekaterih vinskih kleteh o se po Brejčevih besedah e zgodile pomembne spremembe, nekateri torej e ponujajo vina, ki so bolj mednarodna, toda pri nas v vinogradnitvu in enologiji e vedno prevladujejo stereotipi, zaradi katerih prepočasi reagiramo in uvajamo premalo sprememb.
Sicer so se slovenska vina v zadnjih dveh letih začela pojavljati tudi v strokovnih krogih in ugledni mednarodni strokovnjaki jih v strokovnih medijih ocenjujejo kot obetavna, odlična in pozornosti vredna, toda to je e daleč od uspene vinske zgodbe.
To bo treba zgraditi od spodaj navzgor, torej najprej z večjo količino dobrega vina stalne kakovosti usmerjeno oskrbovati nevtralen trg, kot je Anglija, in to spremljati z usmerjeno promocijo. Del kratkoročne strategije bo moralo biti uravnoteenje domačega trga in ohranitev izvoza nad uvozom, takojnji začetek graditve prepoznavnosti Slovenije kot vinske deele (druba je e začela razirjati slogan Slovenija moja vinska deela, ki je obenem nova kolektivna blagovna znamka slovenskih vin) in skrbeti za to, da bodo izvozniki na tuje li samo s primernimi vini.
Po Brejčevem prepričanju so to vina, ki
ustrezajo sedanjemu mednarodnemu okusu, torej z manj kisline, več sladkorja in več telesa. Za to bodo nekateri vinarji morali prilagoditi slog svojih vin.
