Minuli konec tedna je v Krievcih pri Ljutomeru minil v znamenju prleke gibanice, kjer je v tekmovalnem delu slavil soboki Mlinopek, pred domačimi kofetaricami in Zdraviličem Radenci.
Letošnje praznovanje občine Krievci je konec tedna še posebej obogatila tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2015“, ki sta jo tudi tokrat pripravilo Kulturno in izobraevalno društvo Kelih ter Občina Krievci. Poleg strokovnega dela dogodka, ki ga je zaznamoval simpozij o prleški gibanici ter ocenjevanju samih gibanic in vin, ki se prileejo omenjeni domači sladici, in fotografij nastalih ob lanskem tovrstnem dogodku, so pripravili tudi pester kulturno – zabavni program, v katerem so nastopili: Otroška folklorna skupina KUD Janez Čuk Vučja vas, pevci Pšeničnega klasa TKD Babinci, Otroški pevski zbor DO – RE – MI OŠ Krievci, Rihard Zadravec in Erik Gruden na harmoniki, humorist Marko Kočar…, pripravili so tudi nogometni turnir „Prleška gibanica 2015“, večerna zabava po lepem vremenu, ki je spremljalo celotni dogodek, se je nadaljevala z ansamblom Skok. Med stojnicami je potekal „izlet po Prlekiji“, kjer so obiskovalci na enem mestu lahko okusili kulinarične dobrote, spominke, domače izdelke in vrhunska vina Prlekije ter si vso popoldne ogledali tekmovalne gibanice. In Tjaša Kos, nekdanja Slovenska vinska kraljica s svojimi soorganizatorji, je upravičeno arela od sreče, saj so pričarali enkraten dogodek, ki bo v bodoče spet prvi vikend septembra.
Pred večerno razglasitvijo rezultatov sta prisotno obiskovalce nagovorila upan občine Krievci mag. Branko Belec in vinska kraljica Slovenije Sandra Vučko. Slednja je razglasila zmagovalno vino, ki se najbolj poda h prleški gibanici. Letošnje zmagovalno vino je bilo tisto z imenom Veronika Vinogradništva druine Kos s Pavlovskega Vrha. V kategoriji najboljša fotografija je slavila Sara Vinkovič s fotografijo Dobro jutro Prlekija. Za naziv najboljša prleška gibanica se je letos potegovalo 15 gibanic. Strokovna komisija je imela kar teavno delo, saj so bile praktično vse gibanice odlične. Slavila je prleška gibanica, ki jo je pripravila ekipa z drugega brega reke Mure, torej iz Prekmurja, in sicer je 1. mesto pripadlo ekipi Mlinopeka s slaščičarkami pod vodstvom Tatjane Koščak. Na 2. mesto se je uvrstila ekipa Kofetaric iz Krievcev (Majda Vrbnjak, Nada Tučič, Vera Slavič, Lidija Koroša), na 3. mesto pa Zdravilišče Radenci (Zoran Vukan). Vse ostale ekipe so si razdelile 4. mesto in s tem pohvale za sodelovanje.
Prleška gibanica se je sicer ohranjala skozi mnogo rodov, a se je s časom iz glavne jedi spremenila v sladico. Kot tradicionalna lokalna jed si prleška gibanica zaslui svoj praznik ter večjo prepoznavnost tako v lokalni skupnosti kot tudi širše. Toda ali je prleška gibanica dovolj prepoznavna? Jo zaščititi ali ne? To so le nekatera vprašanja, na katera so iskali odgovore na posebnem simpoziju, pravzaprav okrogli mizi z naslovom: Ali je prleška gibanica dovolj prepoznavna. Ob voditeljici Tjaši Kos iz Društva Kelih so na tem simpoziju sodelovali: Francka Lebarič, strokovna vodja pri Društvu za promocijo in zaščito prleških dobrot; Borut Godec, dolgoletni novinar in urednik ter publicist, specialist za enogastronomijo; Leonida Hofman, izvršna direktorica Term Banovci; Dušan Zorko, lastnik Gostilne Zorko ter Kristina Prašnički iz Društva kmetic Krievci – Verej. Udeleenci tokratne okrogle mize ugotavljajo, da prleška gibanica ni dovolj prepoznavna in da gre za lokalno sladico, kateri bi bilo potrebno skozi promocijo poiskati mesto v slovenski kulinariki. Številni namreč ob imenu gibanica pomislijo na veliko bolj prepoznavno prekmursko gibanico. Nekateri lokalni ponudniki hrane – prleška gibanica je redno na jedilnem listu Term Banovci in Gostilne Zorko – se trudijo svojim gostom prikazati razliko med prekmursko in prleško gibanico, vendar je teava v tem, da še vedno ni dogovorjeno, kakšna (koliko plasti, kakšen nadev, kateri dodatki) bi naj bila prleška gibanica. Udeleenci so si enotni, da bi se naj pripravljala v lončeni posodi in v krušni peči, v prihodnje pa se bo predvsem Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot trudilo, da se pripravi vse potrebno za zaščito te prleške kulinarične posebnosti. V sklopu promocije prleške gibanice je tudi prireditev v Krievcih, na kateri so jo med drugim tudi ocenjevali. Kakšna je "prava", si Prleki za zdaj še niso enotni, zato bo najprej treba poskrbeti za poenotenje recepta…
Prleška gibanica je tradicionalna jed, ki pa je pri prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru globoko v senci prekmurske gibanice, s katero pravzaprav nima toliko skupnega, kot bi utegnili sklepati. Danes jo poznamo kot sladico, a nekoč je bila prleška gibanica glavna jed. „e nekaj časa imamo – tudi na evropski ravni – zaščiteno prleško tünko (zaščitena geografska označba, op. p.), v Društvu za promocijo in zaščito prleških dobrot pa vidimo prilonost tudi v prleški gibanici. V kakšno obliko zaščite bi pri njej šli, pa je stvar dogovora“, pove Francka Lebarič, strokovna vodja pri Društvu za promocijo in zaščito prleških dobrot. V društvu se nagibajo k takšni zaščiti, kot jo ima prekmurska gibanica – ta se ponaša z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti, zaščiten je torej recept. „Treba je "potipati" teren, zbrati recepte, podkrepiti vse skupaj z zgodovinskimi viri, pregledati literaturo, poiskati stare kuharske knjige. Obstajajo namreč različne tehnike priprave te jedi. Najbolj se zatakne pri številu plasti, ki naj bi jih imela prleška gibanica. Gospodinje pripravljajo takšne s tremi plastmi in tudi s sedmimi ali celo osmimi. Naslednja dilema so surovine – kakšna naj bo moka, kako obdelati skuto, ali naj bodo zraven jajca in ali naj bo izdelek sladek (nekoč je to bila slana jed). Tu je še vprašanje, ali je prava le tista, pečena v okrogli (po monosti lončeni) posodi, ali je lahko tudi v pravokotni, ali mora biti obvezno pečena v krušni peči ali sme biti tudi v pečici. Pri postopku zaščite bi morali vsekakor biti pozorni, da si ne postavimo preveč ovir“, doda Lebaričeva.
Zakaj prleška gibanica ni prepoznavna zunaj Prlekije? „Ne samo, da ni prepoznavna, ljudje, ko slišijo zanjo, takoj pomislijo na prekmursko gibanico“, izpostavi Borut Godec, novinar in publicist, specialist za enogastronomijo. Vprašanje zaščite je po njegovem drugotnega pomena. Zakaj zaščititi nekaj, česar nihče ne pozna? Za prepoznavnost bi bilo smiselno nameniti najprej energijo, voljo in tudi denar, ki je potreben za to, je prepričan Godec. Za njeno večjo prepoznavnost si prizadevajo v Termah Banovci, kjer jo enkrat tedensko pripravljajo skupaj z gosti, ki si recept potem odnesejo domov, pravi Leonida Hofman, izvršna direktorica Term Banovci. Prvi rezultat je, da je vsaj ne zamenjujejo več s prekmursko. „Ko pa jo enkrat nekdo poskusi, je ne pozabi. Prodamo pa je največ "na terenu", zunaj Prlekije, na primer v Ljubljani ali na prireditvi Sladka Istra. Tudi mi smo se na začetku soočili z vprašanjem, kakšen je recept za pravo prleško gibanico. Za laje poenotenje smo sprva nekajkrat povabili starejše gospodinje in smo se skupaj z gosti tudi sami učili od njih. Potrebujemo nek standard, kaj je prleška gibanica“, meni Hofmanova.
Prleška gibanica je sicer v primerjavi s prekmursko mnogo skromnejša. V gostilni Zorko v Borecih prleško gibanico pripravljajo „po receptu, ki ga je moja mama nasledila od svoje mame“, je dejal Dušan Zorko, ki prednost prleške gibanice pred prekmursko vidi prav v tem, da je skromnejša in jo je laje uvrstiti kot sladico na konec menija – za prekmursko so gostje takrat največkrat e preveč siti. Opozori pa na problem: „V Prlekiji najbr lahko na prste preštejemo lokale, kjer je v dnevni ponudbi prleška gibanica. e glede tega bi najbr morali nekaj narediti“. Ob tem Lebaričeva trdi, da se „prepoznavnost gradi počasi, to ne gre od danes do jutri, in če vsi pristopimo, uspeh zagotovo ne bo izostal“.
„Nekoč ni bilo na razpolago sladkorja in drugih sestavin, zato je bila ta jed sprva bolj pusta, kasneje so ji gospodinje začele dodajati sladkor, rozine, vaniljev sladkor, limono in drugo. Ljudje so jo nekoč pripravljali ob pomembnejših dogodkih, praznikih, ni bila na mizi ob običajnih dneh“, pravi Kristina Prašnički iz Društva kmetic Krievci – Verej. Kot je povedala Tjaša Kos iz Kulturnega in izobraevalnega društva Kelih, so se pojavili nekateri, ki so trdili, da bi v imenu moralo stati gibanca ali celo gibojca. Godec meni, da je pri tem treba upoštevati tradicionalno originalno ime in sprejemljivost imena v širšem prostoru…
O.B.
