Ptujska klet ni samo najstarejša, največkrat nagrajena vinska klet v Sloveniji in prava zakladnica vinske dediščine, ampak je tudi dom najstarejšemu obratu žganih pijač na Slovenskem, ki letos beleži 150. obletnico. Žgane pijače, ki jih generacije poznajo pod blagovno znamko Petovia, so rezultat dolgoletnega izpopolnjevanja receptur in skrbno izbranih sestavin ter so simbol vrhunske kakovosti in izjemnega okusa.
Začetki proizvodnje žganih pijač na ptujskih tleh segajo v leto 1873, ko je bilo ustanovljeno prvo podjetje, specializirano za proizvodnjo žganih pijač, pod imenom Hutter & Elsbacher alkoholna industrija, Ptuj in je postavilo temelje za bogato tradicijo žganjekuhe na Ptuju.
Temu so sledile številne druge prelomnice, kot je leta 1918 preimenovanje podjetja v Hutter Simon sin, prvo takratno jugoslovansko alkoholno industrijsko družbo. Izdelke so tržili pod zaščitnim znakom Pegaza, ki je še danes sestavni del vsake etikete žganih pijač Petovia. Po drugi svetovni vojni se žganjekuha razvija pod Kmetijskim kombinatom Ptuj, leta 2002 pa tradicijo proizvodnje žganih pijač pod blagovno znamko Petovia nadaljuje Ptujska klet.
Dolga tradicija preverjenih okusov se je prenašala iz sistema v sistem in iz roda v rod ter se tako ohranila vse do danes. Pod blagovno znamko Petovia tako že stoletja nastajajo žgane pijače po tradicionalnih recepturah: Domači rum in Pelinkovec (grenki, sladki in zlati) kakor tudi več desetletij Hruškov liker, Mentol, Encijan in Tavžentroža.
»Ptujska klet je izjemna, saj je edina v Sloveniji skozi tako dolgo obdobje ohranila neprekinjen proces žganjekuhe in ponuja tradicionalne proizvode, ki so oblikovali našo edinstveno identiteto žganih pijač,« je ob letošnjem jubileju povedala Majda Debevc, sommelierka in mednarodno priznana strokovnjakinja za žgane pijače. Izpostavila je tudi pomen podobe etiket na žganih pijačah Petovia, ki so skozi desetletja ostale nespremenjene, zaradi česar danes nosijo pridih nostalgičnosti in predstavljajo pomemben del dediščine slovenske žganjekuhe.
Slovenska tradicija je sadna in grenčična
Tradicija našega okolja so sadna žganja in aromatizirana sadna žganja, kar je povezano s tem, da tukaj uspeva veliko različnih vrst sadja, ter grenčice, kakršna je pelinkovec.
Pelinkovec je izjemno stara pijača, prve zapise o zdravilnih učinkih samega pelina pa najdemo že v starem Egiptu, kjer so ga priporočali kot poživilo, razkužilo ter kot zdravilo za mrzlico in menstrualne bolečine. Za pomoč pri različnih zdravstvenih tegobah so ga priporočali tudi stari Grki in Rimljani, še kasneje, v 17. stoletju, pa so ga predpisovali za razne bolezni in želodčne težave, pili pa so ga tudi kot eliksir mladosti in kot zdravilo za slab zadah.
Pelin so uporabljali tudi v naših krajih, in sicer v obliki pelinovega čaja in pelinkovca, obe pijači pa sta veljali za zdravilni pri trebušnih tegobah. Že od nekdaj so bili zelo priljubljeni pripravki iz pelina, ki so jih dobivali z namakanjem zeli v kis, vino, žganje ali v olje. Namen teh tinktur je bil ohraniti zdravilne rastline tudi za hladnejši del leta, ko jih ni bilo v naravi, ljudje pa so pogosteje zbolevali za raznimi okužbami.
Najbolj priljubljen je bil pelinov cvet, ki so ga pripravili tako, da so svež in zdrobljen pelin vložili v steklenico, ga prelili z žganjem in ga za osem dni postavili na sonce. Pelinkovec so uživali po eno žlico zjutraj in zvečer, kadar so izgubili tek. Skozi stoletja je ta pijača presegla okvir grenkega zdravila in neodvisne destilarne so začele proizvodnjo za širšo uporabo.
Pelinkovec, žgana pijača z geografsko označbo
Pelinkovec je danes z geografsko označbo zaščitena žgana pijača, kar pomeni, da je treba pri njegovi proizvodnji upoštevati določena pravila: izdelan mora biti iz etanola ali destilata kmetijskega izvora oziroma ene ali več žganih pijač ali mešanice teh, z dodatkom sladkorja in naravnih izvlečkov pelina. Lahko se dodajo tudi izvlečki drugih zelišč ter arome in naravna barvila. Pelinkovec z geografsko označbo mora imeti intenzivno izražen okus in vonj po pelinu in mora vsebovati najmanj 80 g sladkorja na liter in imeti najmanj 25 vol. % alkohola.
Velja za tipičnega predstavnika tradicionalne slovenske domače zeliščne grenčice na osnovi pelinove arome, kar je bil tudi glavni razlog, da ga je Ptujska klet postavila v središče praznovanja svoje obletnice. In to v nekoliko sodobnejši luči.
Pri tem so se povezali z Drago Kepeš, priznano slovensko barmanko, državno prvakinjo in najboljšo barmanko na svetu leta 2016, ki je za Ptujsko klet razvila edinstvene recepte za koktajle na osnovi Pelinkovca. Vsak koktajl je skrbno zasnovan, da poudari kakovost in bogastvo žgane pijače ter omogoči harmonično združevanje različnih sestavin. S takšno potezo Ptujska klet še dodatno kaže na svojo inovativnost in prilagodljivost ter potrjuje pomen združevanja bogate tradicije s spreminjajočimi se trendi ob hkratnem upoštevanju okusov in pričakovanj ljubiteljev žganih pijač.
Poletje je minilo v družbi Pitona
Med vsemi koktajli s Pelinkovcem gotovo izstopa koktajl Piton, ki je zasijal kot zvezda letošnjega poletja – ohranja značilno pelinovo aromo, hkrati pa ponuja svežino in popolno uravnoteženost okusa. Premierno je bil predstavljen javnosti na poletni zabavi na vrtu Lili Novy v Ljubljani, s katero je Ptujska klet odprla vrata v poletje ter v družbi poslovnih partnerjev, medijev in drugih gostov obeležila častitljivo obletnico. Posebni gosti večera sta bili Draga Kepeš in Majda Debevc.
150-letna zgodovina proizvodnje žganih pijač v Ptujski kleti je zaznamovana s strastjo do izpopolnjevanja dolgoletnih receptur skozi ohranjanje tradicionalnih postopkov in skrben izbor sestavin, ki omogočajo ustvarjanje edinstvenih harmonij okusov. V prepletu z najsodobnejšo tehnologijo ter izjemnim znanjem na področju žganjekuhe si prizadeva tudi v prihodnje ustvarjati vrhunske žgane pijače ter prispevati k raznolikosti slovenskega in svetovnega trga alkoholnih pijač.
