Od kdaj do kdaj se počutimo mlade, je stvar vsakega posameznika. Pa vendar so v družbi sprejete neke norme, torej tudi uradna definicija mladih. Urad RS za mladino in tudi Zavod RS za zaposlovanje med mlade uvrščata tiste, ki so stari od 15 do 29 let. Dijaki, študentje in mladi karieristi torej.
Kdo pa je mladi kmet? Načeloma je pri nas mladi kmet tisti, ki je star od 17 do 40 let, živi ali dela na kmetiji oziroma je član kmečkega gospodinjstva. Ožji je pojem mladih prevzemnikov, ki jih je v Sloveniji okoli šest odstotkov. Razna združenja mladih so čedalje bolj aktivna in slišana, po najboljših močeh in na inovativne načine promovirajo poklic kmeta ne glede na to, s katero panogo kmetijstva se ukvarja.
Tradicija vinogradništva in vinarstva v Sloveniji je zelo dolga. Menjale so se že številne generacije, ki si kruh služijo tudi z vinogradništvom, bodisi s prodajo grozdja bodisi s prodajo vina. Res je, še vedno se zapuščajo absolutne vinogradniške lege. Res je, še vedno imamo zelo razdrobljene vinogradniške površine in vinogradi so (tudi) zelo majhni. Res je, da vsaj na območju Štajerske Slovenije (med Ljutomerom in Ormožem) obilico težav povzroča zlata trsna rumenica. Res pa je tudi, da dejansko vidimo, kako se počasi menjajo generacije in mladi nadaljujejo tradicijo pridelave grozdja in vina. Ne le v vinogradništvu, nasploh na področju kmetijstva so čedalje pogosteje prav mladi tisti, katerih glas se sliši in ki z novimi pristopi nadaljujejo tradicijo staršev na kmetiji. Neprecenljivo ponosni morajo biti starši fanta, ki je, recimo, v drugem letniku srednje šole in se že spogleduje s tem, da bo nadaljeval tradicijo pridelave vin doma.
Seveda je tudi vedno več mladih, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom in si želijo vsaj osnovne izobrazbe o vinogradništvu in vinarstvu. Zavedajo se, da osnovna znanja, pa tudi pravilna drža kozarca in okušanje vina spadata k osnovni izobrazbi. Veseli me torej, da je skrb za dvig kulture pitja vina pri mladih vse večja. Veseli me, da je na izobraževanjih, povezanih z vini, čedalje več mladih. Da bodo, kljub temu da se s časom marsikaj spreminja in da mladi povzročajo številne spremembe, tudi v prihodnje znali pravilno držati kozarec in poskrbeti, da bo vino ob pitju imelo pravilno temperaturo. Da bodo ob hrani znali popiti kozarec odličnega slovenskega vina. Celo nekoliko pomirjena sem, ko jih videvam v predavalnicah. Vse našteto je resnično dobra popotnica za njihova življenja.
Študentka Laura mi je zaupala, da se je odločila pridobiti osnovna znanja s področja vinogradništva in vinarstva ter ujemanja hrane in vina zgolj zato, ker se ji to zdi zelo pomembna naložba v prihodnost. Ko bo po končanem študiju sama kreatorka svoje kariere, želi biti oborožena z znanjem in na poslovnih dogodkih in kosilih bo z veseljem unovčila znanja, ki jih sedaj pridobiva. »Menim, da je treba opraviti še veliko dela, da bo še več mladih želelo pridobiti omenjena znanja, ampak smo na dobri poti. Kultura pitja vina pri mladih je že na višjem nivoju. Čedalje več nas je, ki raje spijemo kozarec dobrega vina, ko gremo na pijačo, kot pa si naročimo kaj drugega, na primer pivo ali žgano pijačo. Zdi se mi tudi, da je, vsaj v moji družbi, vino v trendu, da je zanimivo, da je kul, če veš kaj o njem.«
Spodbujajmo mlade, da se bodo znali pravilno odločiti. Da bodo mladi z družinskih kmetij nadaljevali tradicijo. Da bo kultura pitja vina in poznavanje vina pri mladih iz leta v leto na višjem nivoju. Da se bodo tudi mladi pivci zavedali, da takšnega vina, kot ga imamo Slovenci, svet nima.
Besedilo: mag. Tjaša Kos
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2023
