Domovina renskega rizlinga je Porenje (Nemčija), najbolj pa je razširjen še v Alzaciji, Avstriji in Italiji. Nekateri viri pravijo, da so to sorto v Porenju gojili že v 9. stoletju. Dandanes ga gojijo v vseh vinogradniških deželah zmerne celinske klime.
V Sloveniji je sorto prvi načrtno zasadil nadvojvoda Janez Habsburški leta 1822 na posestvu Meranovo pri Limbušu.
Danes ga največ gojijo v vinorodnih deželah Podravje (97 %) in Posavje (3 %). Renski rizling je z okrog 9,5 % površine vinogradov v vinorodni deželi Podravje na četrtem mestu. V evropskem prostoru ga najdemo pod naslednjimi sinonimi: Rheinriesling, Weisser Riesling, rizling rajnski, Riesling, Riesling renano …
Pridelovalne značilnosti
Je najbolj pozna sorta pri nas, zato zahteva najboljše naravne danosti – najboljšo, dobro in zavetno vinogradniško lego.
Pri tleh ni tako izbirčen, dobro uspeva v vseh vrstah tal, le da so dovolj zračna in oskrbljena.
Brsti pozno, zato ni podvržen spomladanski pozebi.
Les dobro dozori, zato je odporen tudi na zimsko pozebo.
Posledica poznega cvetenja je dobra oploditev in zbit grozd.
Sorta je občutljiva na sivo grozdno plesen, predvsem pa na sušenje pecljevine, katere vzrok je padanje grozdja na tla proti koncu zorenja.
Rodi redno in bogato, najbolj pozna sorta pa od vinogradnika zahteva potrpežljivost, da grozdje dozori do primerne tehnološke zrelosti, predvsem v slabših letnikih.
Značilnosti vina
Barva vina: svetlo rumena do slamnato rumena z zelenim odtenkom. S staranjem lahko preide v limonasto, slamnato, zlato rumeno, vse do jantarne.
Vonj vina: zaradi različnih talnih in mikroklimatskih razmer srečamo pri renskem rizlingu veliko pestrost vonjav in okusov, kar v bistvu izražamo z aromo. Tako v zadnjih letih tudi zaradi različnih klonov srečujemo pri vinu široko paleto arom, ki lahko spominjajo na razno sadje, kot so breskve, jabolka, limone, marelice ali hruške. Velikokrat zaznavamo tudi cvetne vonjave po akaciji, lipovem cvetju ali kamilici. Dozorele posebne kakovosti imajo značilno cvetico po suhem sadju, oreških in medu. Dozorelo vino v cvetici izraža značilno žlahtno zrelo petrolejno noto.
Okus vina: saden, živahen, svež, fin, eleganten, bogat; živahna kislina je v harmoniji z drugimi sestavinami, kar daje zaokroženost, prijetnost in pitnost. Posebne kakovosti lahko spominjajo na med, suho sadje, karamelo, rozine, suhe fige.
Kakovost vina: dosega vse od kakovostnega, vrhunskega do najboljšega, kar lahko rodi naša zemlja. To se opaža na mnogih ocenjevanjih, kjer se predstavi kar precejšnje število renskih rizlingov. V dobrih letnikih daje tudi odlična vina posebnih kakovosti, kjer je po zastopanosti na tretjem mestu. Ker se odlično stara, se ga drži vzdevek »vinski kralj«, seveda, če ima kraljevo življenje (najboljše rastišče-terroir in vinogradniško-vinarsko oskrbo).
Vino in hrana
Suho do polsuho vino ustreza lažjim jedem, škampom, kozicam, beli ribi in belemu mesu s svetlimi omakami.
Polsladke pozne trgatve in izbori se ujamejo s skuto, sirčki ali manj sladkimi sladicami.
Polsladki ali sladki jagodni izbori so odlični spremljevalci sladic ali sadnih desertov.
Sladke jagodne izbore, ledena vina in suhe jagodne izbore ponudimo samostojne in so lahko najprimernejši zaključek menija.
Besedilo: Tadeja Vodovnik Plevnik
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2022
