Najkrepkejši med pinoti
Sivi pinot spada v ožjo družino pinotov, saj izvira iz brstne mutacije (dedne spremembe) modrega pinota. Na splošno pinoti sodijo med najstarejše vinske sorte v zgodovini človeštva. Po ruskem genetiku in ampelologu Negrulu je pradomovina modrega pinota dolina Nila, kjer je vinska kultura znana že vsaj 10 000 let.
Ožje sorodstvo med modrim, sivim in belim pinotom je dokaj razvidno in potrjeno zlasti spomladi, ko jih v vinogradu skorajda ne razločimo. Razpoznavni med seboj so šele jeseni ob dozorevanju, ko se začneta spreminjati barva jagodne kožice in lista.
Sivi pinot je bela sorta vinske trte, ki je brstna mutacija modrega pinota iz Francije, kjer je bil v Burgundiji znan že v srednjem veku pod imenom Fromenteau. Od tod se je razširil v Švico, leta 1300 je dosegel Madžarsko. Na Madžarskem se sorta imenuje szűrkebarát (»sivi menih«), ker so vinograde nad Blatnim jezerom zasadili cistercijanski menihi. Ob koncu 16. stoletja se je sorta razširila v Nemčijo, kjer je dobila ime rulandec – po vinskem trgovcu J. S. Rulandu. Tudi pri nas se dobro obnese.
Sinonimi: rulandec, klevanjka, Pinot Gris, Ruländer, Grauer Burgunder, Pinot Grigio.
Opis sorte
Sivi pinot je bela, srednje pozna sorta.
Trs ima srednje bujno rast.
List je srednje velik, okroglast, blago trodelen, lesketajoče se temno zelen, rahlo nazobčan, na kratkem, debelem peclju.
Grozd je majhen do srednje velik, valjast in zelo zbit. Teža grozda je od 60 do 150 g.
Jagode so okroglaste, srednje debele, zaradi zbitosti grozda večkrat cilindrično ovalne oblike in sploščene. Jagodna kožica je tanka, značilne sivkasto bakreno rdečkaste barve, z izraženim oprhom.
Pridelovalne značilnosti
Grozdje dozoreva srednje pozno, doseže lahko visoko sladkorno stopnjo.
Odganja srednje pozno in je odporen proti spomladanski pozebi.
Trta zahteva globoka, rodovitna tla in prisojne lege.
Cveti pozno, se dobro oplodi, zbito grozdje pa je zaradi stiskanja jagod podvrženo gnilobi, še posebej v vlažni jeseni.
Ima veliko zalistnikov, zahteva pravočasno pletev.
Odpornost proti rastlinskim boleznim je srednje dobra, razen proti gnilobi.
Pridelek grozdja je srednje velik in reden.
Značilnosti vina
Barva vina: rumeno zelenkasta, svetlo rumena do intenzivnejše barve z bakrenim ali rožnatim odtenkom (odvisno od zrelosti grozdja in tehnologije). S staranjem se spreminja od slamnate, limonaste do zlato rumene, intenzivno rožnate, tja do jantarne.
Vonj vina: eleganten, trajen, s fino sortno cvetico po sadju (jabolka, ananas, pomaranča, limona), oreških (praženi mandlji, orehi) in maslu.
Okus vina: prijazen, bogat na ekstraktu, alkoholu, glicerolu, poln, pikanten, krepak, z zaokroženo, nežnejšo kislino. Vino je iskrivo in ognjevito, v prezrelosti grozdja in žlahtni gnilobi dobi okrepljeno mogočno aromo suhega sadja in medu.
Kakovost vina: od kakovostnega do vrhunskega. Daje odlična vina normalne trgatve in posebnih kakovosti, vse do ledenega vina in suhega jagodnega izbora, ki so primerna za staranje. Po zastopanosti vin posebnih kakovosti je na šestem mestu.
Besedilo: Tadeja Vodovnik Plevnik
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2023
