Umetnost, vinske prireditve in festivali

»Pijte vino: potem boste dobili voljo za poljubljanje, za nabiranje cvetja, za prijateljstvo, za dober globok spanec, za smeh in namesto časopisov boste zjutraj brali pesnike!«
Filozofija vina, 1945 / Béla Hamvas (1897–1968), madžarski mislec, filozof in pisatelj

Vino in umetnost! Vino kot navdih in predmet umetniškega ustvarjanja, vinar kot umetnik, someljeji in vinoljubi kot poznavalci in umetniki uživanja v »dobropitju« … Prepletenosti vina in umetnosti lahko sledimo v daljno zgodovino, v zlato obdobje antične Grčije, ko je bilo vino razumljeno kot statusni simbol in simbol družbenega razlikovanja. Pitje vina je odražalo uglajenost in civiliziranost, takratni »vinski simpoziji« pa so postali prostori razpravljanja o filozofiji, znanosti in umetnosti. Grški »symposion« dobesedno slovenimo kot »skupaj piti« ali »popivka«. Ne glede na različnost historičnih in družbenih kontekstov pa lahko kljub vsemu najdemo določene podobnosti med temi historičnimi vinološkimi tvorbami in današnjimi vinskimi prireditvami in festivali, in sicer v druženju in »prazničnosti«.

Spominjam se diskusije v Reviji Vino o pljuvalnikih (izpred nekaj let), kjer sem takrat kot edini intervjuvanec izražal pomisleke do takšne prakse na vinskih prireditvah in festivalih in v ospredje postavljal družabno, izobraževalno in kulturno noto le-teh, četudi takrat nisem imel pred očmi grških vinskih simpozijev. Horizonti druženj ob vinu, z vini in vinarji so zagotovo svojevrsten praznik in ne zgolj komparativno – analitično strokovno potovanje od vzorca do vzorca. Za to obstajajo drugi vinski dogodki. Vsaka kompleksna, profesionalno zasnovana vinska prireditev ali festival je lahko svojevrstni praznik, ki pomembno prispeva k razvoju kulture (pitja) vina, vinskemu turizmu ter prodaji vina.

Različne zvrsti umetnosti kot konceptualna in programska sestavina vinskega festivala (ROSE & ROSÉ FESTIVAL PortoRose²). Portorož, 2018, Foto: Aleš Gačnik

Že pred desetletjem sem v tipologiji vinskih prireditev in festivalov izpostavil tiste, ki so povezani z umetnostjo. Še več, prepoznal in napovedal sem jih kot trend, kot pot, ki lahko pomaga ljudem, ki vstopajo v svet vina, kot tudi vinoljubom in drugim, da kulturo vina razumevajo v širšem družbenem kontekstu in ne zgolj kot priložnostno alkoholno pijačo, ki nas lahko bodisi razvedri bodisi omami. Zdi se, kot da sta vino in umetnost neločljivo povezana že stoletja, da se oplajata drug od drugega, ampak to žal ni tako, saj pri deskripcijah vina na različnih degustacijah in vinskih dogodkih še vedno prepogosto poslušamo o alkoholnih stopnjah ipd. ter o različnih deskriptorjih za opisovanje vin, manj pa o kulturološkem terroirju, kaj šele o filozofiji vina, kot bi rekel Béla Hamvas. Poseben vidik tovrstnega povezovanja bi se lahko kazal tudi v arhitekturni drznosti sodobnih vinskih kleti, v interjerjih, na vinskih etiketah oz. v celostni podobi vinskih kleti kot odrazu filozofije vinskih kleti ter načina življenja in kulture vinarjev.

Kot pionirja povezovanj vina in različnih zvrsti umetnosti moramo izpostaviti Francija Cvetka (Kogl 1542), ki je že pred tremi desetletji (1993) zasnoval svojo vinsko zbirko »Art Collection« s slovenskimi ikoničnimi slikarji (Janez Bernik, Jože Ciuha, France Mihelič, France Slana, Lojze Spacal, Jože Tisnikar). Vinske etikete za izbrana vina so bile izbrane s strani umetnikov samih. Od leta 2007 in vse do danes se izdaja Koledar Kogl z renomiranimi ustvarjalci na področju likovne in oblikovalske umetnosti, kar je unikum v slovenskem in širšem mednarodnem prostoru. Na njegovem historičnem posestvu se večkrat letno odvijajo tudi druženja ob umetnosti in vinu, pa naj gre za likovne ali oblikovalske razstave, gledališke predstave, koncerte itn. 30 let kontinuirane tradicije na področju komuniciranja umetnosti in vina, kar si zasluži posebno pozornost, pohvalo in zahvalo.

Poklon lipi na Koglu – umetnost in oblikovanje kot filozofija vinarja in programska stalnica vinskih prireditev. 2020, Foto: Aleš Gačnik

Prepleti vina in umetnosti se odražajo tudi v odlično zasnovanem projektu Art Circle (2011–) kot konceptu kulturnih ambasad v izbranih vinskih kleteh (Goriška Brda, Vipavska dolina), je pa tudi kot koncept povezovanja vinarjev z mednarodnimi mrežami umetnikov, diplomacijo in lokalnimi skupnostmi. Koncept, ki bi ga kazalo razširiti še v druga vinorodna okolja Slovenije.

V kontekstu vinskih prireditev in festivalov, ki so se povezovali z umetnostjo, je bila umetnost v večini primerov razumljena kot svojevrsten bolj ali manj atraktiven dekor vinarjem in ne kot strateški gradnik festivalskih konceptov. V primeru Dnevov poezije in vina pa je bilo vrsto let tudi obratno, saj je bilo vino priročen in hvaležen sopotnik poeziji. Danes postajajo tudi vinski dogodki v povezavi s poezijo pomembna in nepogrešljiva programska stalnica festivala.

Če izpostavim zgolj po dva izbrana primera za posamezni tip vinskih prireditev in festivalov, ki povezujejo svet kulture (dediščino in umetnost) in vina, ob vključevanju različnih umetniških praks v sam koncept festivala, lahko tipološko razčlenimo na tiste, ki se odvijajo (ali so se odvijali):

  • v historičnih objektih (Salon Traminec na gradu Negova, Salon Sauvignon v Dominikanskem samostanu na Ptuju …);
  • v historičnih ambientih (Brda in vino v Šmartnem, vinsko-umetniški dogodki na Koglu);
  • v naravnih ambientih (Salon penečih vin na vrtu Lili Novy in restavracije Pen klub v Ljubljani, PortoRose² – festival vrtnic in rose vin na Rožnem vrtu v Portorožu);
  • v kulturnih institucijah (Slovenski festival vin v Cankarjevem domu v Ljubljani, VinDel – Wine & Culinary Fair v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru). Simbolične vsebine v simbolične prostore!

V prihodnje si želim(o), da bi različne umetniške zvrsti v še večji meri zaznamovale koncepte vinskih prireditev in festivalov, kot tudi, da bi se ponovno navdihovali v »vinskih simpozijih« antične Grčije in ob vinu razpravljali o filozofiji, znanosti in umetnosti 21. stoletja. Če sem začel s slovitim madžarskim mislecem Bélo Hamvasem, je prav, da z njegovo mislijo tudi zaključim: »Treba je biti trezen. Resnično trezen oziroma »pripit«. Treba je piti vino!«

Besedilo: dr. Aleš Gačnik
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2023