Čas za refleksije in razmislek
Čas, ko smo živeli na »planetu mask« (in verjetno še bomo), je močno zaznamoval tako vinski kot turistični sektor. V zelo težkih in negotovih razmerah je bilo pomembno preživeti, kar je bilo še zlasti težko za vse tiste vinarje, ki so v pretežni meri usmerjeni v izvoz in med njimi najbolj tisti, ki so prodajali mlado vino, in to na veliko. Zaradi zapiranja gostiln, restavracij, hotelov … se je močno zmanjšala prodaja vina, ki je v takratnih razmerah nemara celo najbolje potekala preko uveljavljenih trgovcev, tudi vinskih, v bistveno manjši meri pa tudi na »domačem pragu«. Povečala se je prodaja preko spleta in preko lokalnih oskrbnih mrež, zanimanje za podeželje in za turistične kmetije je močno naraslo. Priča smo bili inovativnim oblikam komuniciranja s potrošniki v obliki spletnih degustacij, vse z namenom, da se ohranja stik s potrošniki. Izkušnja, ki je pred tem še nismo poznali, je postajala vse bolj sofisticirana in kot kaže, ne bo povsem pozabljena. Ponekod ostaja kot sestavni del ponudbe vinskih kleti.
Na področju vinskega turizma so se po svetu začela uveljavljati tudi virtualna vodenja po vinskih kleteh, povečalo pa se je tudi komuniciranje vinarjev preko socialnih omrežij, zlasti preko Facebooka in Instagrama. Vinoljubi s(m)o se dobivali v času policijskih ur in zapiranja občinskih meja na prijateljskih vinskih večerih preko Zooma in krepili izrazoslovje, s katerim smo v velikem zanosu, bolj kot vedno opisovali vina in svoja počutja ob uživanju le-tega. V znamenju pravih vinskih pustolovščin smo »skrivaj« prehajali občinske meje ter smuknili do kakšnega vinarja. Nikoli do sedaj še nisem začutil takšne hvaležnosti ob nakupu steklenice vina ali kartona kot takrat! »Vsaka prodana flaška šteje!«, so dodali vinarji. Prisoten je bil občutek zadovoljstva, da v času velike negotovosti nismo pozabili nanje, da smo do njih na poseben način pozorni, da na specifičen način pomagamo …
Nastopil je tudi »festivalski mrk«, saj so organizatorji tradicionalnih vinskih prireditev in festivalov bili primorani s svojimi aktivnostmi v tem obdobju končati. Predvidevam, da nekateri festivali med njimi, zlasti mlajši, morda celo za vedno, spet drugi pa napovedujejo drastične spremembe v obsegu, manj pa tudi v samih konceptih vinskih prireditev in festivalov. Želim verjeti, da so pred nami tudi potrebne festivalske novosti in presenečenja! Zahvaljujoč socialnim omrežjem s(m)o si z veliko mero nostalgije lahko ogledovali spomine z minulih festivalskih parketov, ki jih bomo v prihodnje prav zavoljo tega, vsaj upam, še toliko bolj cenili in spoštovali. Pretrganju ene od najbolj žlahtnih in strateških vezi med vinarji in vinoljubi kot tudi vsemi tistim, ki šele vstopajo v zapeljivi vinski svet, se ne želimo odreči.
Kako naprej?
Če kdaj, je bilo prav to neljubo obdobje prilika za samorefleksije, za samoizpraševanje, za nastavljanje ogledal sebi in drugim. Prilika, da »doma« postorimo veliko ali vse, za kar v »normalnih« razmerah nismo imeli časa. Prilika za nova znanja, vinogradniško-vinarska izobraževanja, za ureditev lastnih arhivov in vse premalo izkoriščenih spletnih strani ter portalov na družbenih omrežjih, pa tudi čas za nove investicije v vinskih kleteh in na področju vinsko-turistične infrastrukture.
Čas, ki je za nami, je bila tudi priložnost, da organizatorji vinskih prireditev in festivalov kritično analizirajo in ovrednotijo svoje lastno početje, da premislijo festivalske koncepte in se pripravijo na prepotrebne novosti, od katerih bo odvisna njihova poslovna in naša festivalska prihodnost. V času, ko ima že skoraj vsak ljubitelj vina občutek, da mora postati persona na vinski sceni kot organizator vinske prireditve ali festivala, bo potrebno omejiti inflacijo »copy paste« prireditev ali festivalov kot sicer izjemno pomembnega medija za komuniciranje kulture vina, vinarjev in vinskega turizma. Festivali, ki niso ne strateški ne razvojni in ne trajnostni, ne koristijo na daljši rok prav nikomur, zato jih ne kaže podpirati in se jih udeleževati. Kreativnost in inovativnost festivalskih konceptov ter skrb za izbrane, zlasti historične lokalitete, bo zaznamovala mednarodno prepoznavnost in konkurenčnost Slovenije – ne le kot vinske, ampak predvsem kot vinsko-turistične destinacije.
Besedilo: dr. Aleš Gačnik
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2022
