Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je 18. junija 2024 v Slovenskih Konjicah v vinski kleti Zlati Grič organiziral že 58. strokovni vinogradniško vinarski posvet vinorodne dežele Podravje. Posveta se je udeležilo večje število vinogradnikov in vinarjev iz Podravja in vinogradniško vinarskih strokovnjakov iz vse Slovenije.
Kot gostitelj je imel uvodno predstavitev uspešne zgodbe vinske kleti Zlati Grič glavni enolog in namestnik direktorja Sašo Topolšek. Uzrl se je v leto 1991, ko sta nastala podjetje in blagovna znamka Zlati Grič z osnovno dejavnostjo pridelave grozdja in vina. Urejeni vinogradi v enem kompleksu so bili odlična podlaga za razvoj vinskega turizma. Tako se odpreta restavracija in apartmajska hiša na vrhu slikovitih Škalc, v dolini pa se uredi igrišče za golf. V začetku tega tisočletja začnejo s projektom gradnje nove vinske kleti. Leta 2009 se odpre nova, moderna vinska klet sredi vinorodnih Škalc. Z novo kletjo ne pridobi samo Zlati Grič, temveč tudi Slovenske Konjice in širša okolica. Vinska klet Zlati Grič ni samo prostor za pridelavo odličnih vin, ampak je tudi prostor, kjer ljudje skozi vina spoznajo vinske zgodbe, polne strasti, pristnosti in iskrivosti. Letos vinska klet Zlati Grič obeležuje 15-letnico nove vinske kleti. V teh letih se je zgodilo mnogo zgodb in pridelalo se je 15 letnikov odličnih vin vseh vrst, barv in stilov.
V nadaljevanju posveta je prof. dr. Tatjana Košmerl z Biotehniške fakultete v Ljubljani spregovorila o parametrih kakovosti vina za kasnejši nastop na trgu. Na kakovost vina vpliva veliko dejavnikov. Najpomembnejše so naravne danosti, kot so talne, okoljske in vremenske razmere. Slednje nihajo v posameznih letih ter pogojujejo kakovost grozdja in vina. Najpomembnejši dejavniki, ki so v rokah vinogradnika in kletarja, so tehnološke narave, vse od zasnove vinograda, izbire primerne cepljenke, pridelave in predelave grozdja do nege mošta in vina. Glavna naloga vinarja je, da ohrani in poudari kakovost, ki jo je prineslo grozdje, ki mora biti zdravo in zrelo. Vse to dosežemo z:
- vzdrževanjem ustrezne higiene od grozda do steklenice (preprečevanje razvoja škodljivih mikroorganizmov),
- ustrezno opremljenostjo kleti (kakovostna oprema za predelavo grozdja, ustrezna kletna temperatura v času fermentacije in zorenja vina, uporaba inertnih plinov …),
- dosledno izvedenimi enotehnološkimi postopki in umno uporabo enoloških sredstev (čas in način maceracije, uporaba ustreznih encimov, programirana alkoholna fermentacija, pravočasni pretoki in ustrezna zaščita vina pred škodljivimi mikroorganizmi in oksidacijo, možnost zorenja na finih drožeh, spremljanje razvoja vina – kemijska in senzorična analiza vina, preprečevanje razvoja napak in bolezni vina z uporabo primernih čistilnih sredstev, stabilizacija vina in priprava na stekleničenje, kakovostna izvedba stekleničenja vina, hranjenje stekleničenega vina pri temperaturi pod 12 ⁰C …).
Na tak način dobimo vina stabilnih in sortno značilnih barv. Cvetica in aroma vina sta poudarjeni, okus pa, seveda, odvisno od vsebnosti alkohola lahkoten, piten ali pa zelo bogat z dolgim pookusom in ustrezno harmoničnostjo.
Mag. Janez Valdhuber s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je v svojem predavanju predstavil senzorični profil tolerantnih sort.
Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo so bili že v 90. letih zasajeni prvi križanci tolerantnih sort, ki so tolerantne na dve najpogostejši rastlinski bolezni vinske trte, peronosporo in oidij. Poskusi so se intenzivneje nadaljevali z zasaditvijo večjega števila preizkušanih sort v tolikšni zasaditvi, da je le-ta omogočala kasnejše mikrovinifikacije vin. Med letoma 2010 in 2019 je bilo izvedeno veliko število senzoričnih testiranj, v katerih se je v prvem planu testirala splošna kakovost vin tolerantnih sort v primerjavi s klasičnim sortimentom, v nadaljevanju pa se je podrobneje preučil senzorični profil teh sort. V zadnjih letih testiranj so bili v senzorično oceno vključeni tudi pridelovalci vin. Kot rezultat vseh teh prizadevanj je bilo v letu 2021 v trsni izbor vpisanih 8 tolerantnih sort (UL RS št. 26/2021 Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru), ki se smejo saditi v Sloveniji.
Tako lahko v vinorodnih deželah Podravje in Posavje sadimo Johaniter, Muscaris, Solaris, Souvignier gris in Monarch, v vinorodni deželi Primorska pa Fleurtai, Soreli in Merlot kanthus.
Rezultati so pokazali, da so vina teh sort v senzorični kakovosti primerljiva s klasičnim sortimentom. Tolerantne sorte so zanimive predvsem za vinograde na večjih strminah zaradi lažjega obvladovanja razvoja bolezni, zelo pogosto pa se za sajenje tolerantnih sort odločajo tudi ekološki vinogradniki. Vsekakor pa bodo te sorte predstavljale dopolnitev in ne zamenjavo obstoječega sortimenta.
Vsakoletni vinogradniško-vinarski posvet pa je namenjen tudi predstavitvi aktualnega vinskega letnika. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru je 23. maja 2024 potekalo 58. ocenjevanje vin vinorodne dežele Podravje pod imenom »Vinski letnik 2023«, ki je bil ocenjen z oceno plus prav dober. Hkrati s tem ocenjevanjem pa je bilo letos tudi 1. vseslovensko ocenjevanje vin tolerantnih sort.
Na koncu posveta so bile vinarjem, ki so sodelovali na 58. ocenjevanju Vinski letnik 2023 in na 1. vseslovenskem ocenjevanju vin tolerantnih sort, podeljene listine o oceni vina.
Zaključimo lahko, da je v 58 letih ocenjevanje vinskega letnika vinorodne dežele Podravje pripomoglo k občutnemu dvigu kakovosti in prepoznavnosti vin ter seveda k promociji vinske destinacije.
Besedilo: Tadeja Vodovnik Plevnik
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2024
