Strategija trajnostnega razvoja vinskega turizma

Slovenija postaja vse bolj mednarodno prepoznavna vinska destinacija s številnimi nagrajenimi vini na najpomembnejših vinskih ocenjevanjih. Samo na letošnjem Decantarjevem ocenjevanju je nagrado prejelo kar 223 slovenskih vin. Vsaka nagrada lahko pripomore k mednarodnemu ugledu, prepoznavnosti in ugledu vinarja, vinske kleti, vinorodnega okoliša, regije in Slovenije kot vinorodne države. Zato ni naključje, da se vse več vinskih kleti, malih in velikih, odloča za usmeritev v razvoj vinskega turizma, ki ga svetovna turistična organizacija (UNWTO) definira kot podvrsto gastronomskega turizma, ki se nanaša na turizem, katerega namen je obisk vinogradov, vinarjev, degustacije, uživanje in/ali nakup vina, pogosto na izviru ali blizu njega (Svetovna turistična organizacija, 2019, Definicije turizma, Madrid).

Sam ga opredeljujem kot posebno zvrst gastronomskega ali kulturnega turizma, kjer je potovanje usmerjeno k holističnemu doživetju kulture vina tako v ruralnih kot urbanih okoljih z namenom prodaje vina skozi avtentične ali sodobne vinske zgodbe zavoljo celostnega doživetja vinskoturističnih identitet in destinacij kot kulturološkega terroirja. Vinski turizem je kreativni in inovativni medij za komuniciranje vina, vinogradnikov in vinarjev, dediščine in kulture vina ter vinoloških posebnosti vinorodnih regij in držav (Gačnik, A. (2014). Slovenian wine stories and wine identities: From heritage and culture of wine to wine tourism. V M. Harvey, W. Frost in L. White (ur.), Wine and identity: Branding, heritage, terroir (str. 57–70). Routledge).

Definicije in opredelitve nam lahko pomagajo pri razumevanju fenomena vinskega turizma ter k medsektorskemu povezovanju kmetijstva, turizma in kulture. Skoraj desetletje bo že tega, ko sem začel na nacionalni in ministrski ravni opozarjati na pomen priprave nacionalne strategije vinskega turizma, do sedaj žal brez želenega epiloga, četudi se v zadnjih letih vinskemu turizmu namenja vse več znanstvene, strokovne in medijske pozornosti. Zato sem se še toliko bolj razveselil simboličnega trenutka, ko je leta 2020 Svetovna turistična organizacija pri ZN (UNWTO) podpisala memorandum z Mednarodnim uradom za trto in vino (OIV) o strateškem partnerstvu pri globalnem razvoju vinskega turizma. S tem v zvezi je bila julija 2022 ustanovljena delovna skupina z ministrstev za turizem in kmetijstvo ter mednarodnih vinskoturističnih ekspertov iz dvanajstih držav: Argentina, Čile, Francija, Gruzija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Severna Makedonija, Portugalska, Španija in Slovenija. Zavoljo zelo stihijskega razvoja vinskega turizma v vinorodnih državah sveta, različnih nacionalnih strategij, uporabljenih podatkovnih baz, organiziranosti, upravljanja itn. je bilo delo te mednarodne delovne skupine usmerjeno v »merjenje« (measurement) vinskega turizma. V pripravah na globalne usmeritve za razvoj vinskega turizma po svetu sva sodelovala skupaj z izr. prof. dr. Igorjem Jurinčičem z iste fakultete.

Za namen raziskave so bili določeni kriteriji, ki jih je bilo treba uporabiti za razvoj nabora kazalnikov za merjenje vinskega turizma tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Podana so tudi priporočila v zvezi z zbiranjem in analizo podatkov o vinskem turizmu na nacionalni ravni. Nazadnje pa je bilo tudi nekaj premislekov o potencialno inovativnih rešitvah za merjenje vinskega turizma skozi primere dobrih praks v različnih vinorodnih državah sveta (Čile, Španija, Argentina). Podana so priporočila za kratkoročne ter srednjeročne oziroma dolgoročne ukrepe, o katerih več ob kakšni drugi priložnosti.

V delovni verziji študije je bilo izpostavljenih 12 indikatorjev. Za pričujoč prispevek sem izbral le nekaj poudarkov iz raziskave, v katero je bilo vključenih 17 držav. Iz njih se reflektirajo tudi razmere na Slovenskem, in sicer:

  • 47 % držav, med njimi tudi Slovenija, nima nacionalne strategije razvoja vinskega turizma;
  • le 36 % držav zbira podatke o ponudbi in povpraševanju, med njimi ni Slovenije;
  • 46 % držav v zadnjih dveh letih nima študij ali raziskav vinskega turizma, medtem ko v Sloveniji število le-teh močno narašča.

Na vprašanje o glavnih ovirah in izzivih pri pridobivanju posodobljenih in zanesljivih podatkov o vinskem turizmu na nacionalni ravni je 85 % anketirancev navedlo eno ali več naslednjih težav:

  • pomanjkanje doslednega, enotnega in sistematičnega pristopa na nacionalni ravni;
  • pomanjkanje sodelovanja in usklajevanja med različnimi nacionalnimi in podnacionalnimi institucijami;
  • pomanjkanje nacionalne agende, posebej posvečene vinskemu turizmu;
  • vprašanje »definicije«: težko ločiti vinske turiste od drugih vrst turistov;
  • nereprezentativni vzorci (podatki zbrani samo v nekaj vinorodnih regijah ali od nekaj velikih vinarjev);
  • zelo razvejana ponudba še otežuje zbiranje podatkov;
  • pomanjkanje finančnih, tehničnih in človeških virov;
  • pomanjkanje motivacije za vinarje za zagotavljanje podatkov;
  • vinske kleti ne zbirajo podatkov na homogen način;
  • splošno pomanjkanje digitalnih sredstev, ki bi olajšala nalogo.

Za člane mednarodne delovne skupine je bilo presenetljivo, da čeprav se večina držav zaveda pomena vzpostavitve sistema za zbiranje in analizo podatkov o vinskem turizmu za spremljanje njegovega razvoja, pa le v 50 % anketiranih držav trenutno obstajajo programi ali projekti, namenjeni izboljšanju zbiranja, analize in razširjanja statističnih podatkov o vinskem turizmu. V nekaterih državah so v bližnji prihodnosti načrtovane izboljšave in želimo si, da bi tudi v Sloveniji naposled le pristopili k izdelavi mednarodno primerljive strategije trajnostnega razvoja vinskega turizma.

Naj zaključim s strateškim razvojnim motom: »Naj Slovenija postane ne le mednarodno prepoznavna vinska destinacija, ampak še zlasti mednarodno prepoznavna in konkurenčna vinsko turistična destinacija!«

Besedilo: dr. Aleš Gačnik
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2024