Po tistem, ko je ponovno oživljena najstarejša trta na mariborskem Lentu jeseni 1987 dala prvo trgatev, se je začelo obdobje njenega vztrajnega uveljavljanja v domači in mednarodni zavesti.
Ob trti je vsakdo najprej pomislil na vino, posebno srečanje na Lentu pa je dalo spodbudo tudi za začetek povsem nove zgodbe, ki ji ni videti konca. Srečanje prvega skrbnika trte mag. Toneta Zafošnik ter pesnika Toneta Pavčka, ki se je ob rezi leta 1983 mudil ob Dravi s svojo soprogo Marijo, je nekoliko kasneje porodilo zanimivo idejo.
Gospa Marija Pavček je namreč ob srečanju na domačo posest v Seči pri Portorožu odnesla dve rozgi mariborske žametovke, ki sta še isto leto ozeleneli. Trta je do konca življenja prijateljsko povezala vinogradnika in pesnika, ki je prvemu posvetil celo eno od svojih stvaritev.
Ob nekem prijateljskem pogovoru se je tako porodila ideja, ali bi bilo mogoče cepljenke najstarejše trte kot dragoceno darilo podarjati in saditi v posebnih okoljih. Pri tedaj še mariborski občinski skupščini so pobudi pritegnili in predsednica, ki so ji rekli kar županja – Magdalena Tovornik, je ob trgatvi leta 1990 podarila prvo potomko najstarejše trte – v imenu mesta Ljubljana jo je prejel njen ljubljanski kolega Jože Stergar. Po peripetijah je trta našla rastišče na imenitni legi na Ljubljanskem gradu, kjer vsa ta leta ob skrbi strokovnjakov lepo uspeva.
Naslednje leto (1991) je potomka trte odšla na Ptuj, leto pozneje v Novo mesto, nato v Pesnico, leta 1994 v občino Koper (posajena v Marezigah), kasneje v Metliko, na Meranovo (posest Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), na Pomurski sejem, v Šentjur pri Celju in leta 1997 deseta zaporedna v občino Ljutomer, kjer je našla rastišče pri Železnih dverih. S tistimi, podeljenimi v letošnjem letu, rase po Sloveniji 155 trt, ki jih spremlja certifikat Mestne občine Maribor.
Pet let za podelitvijo prve potomke v Sloveniji je prva odšla tudi na tuje. Leta 1995 – v mesto Lipnica/Leibnitz v sosednji Avstriji. Nato je, vsaj glede tujine, sledil dveletni premor, in ko se je mestna delegacija na čelu s tedanjim županom dr. Alojzom Križmanom leta 1998 odpravila na obisk v prijateljsko francosko mesto Tours, so tam posadili tudi potomko naše trte. Še istega leta je odšla potomka na Japonsko v mesto Kastunuma, leto kasneje v znamenite papeške vrtove v Vatikan, v nemški Bad Reichenhall, leta 2001 v Yarra Valley v Avstralijo (kasneje presajena), leta 2002 v francoski Gap in nemški Stuttgart ter kasneje še v mesto Petange v Luksemburgu – kje imajo tudi ulico poimenovano po Mariboru – in v Malbork na Poljskem.
Zadnja trta – 105. po vrsti je bila ob letošnjem dnevu Slovenske državnosti posajena v Moldaviji pred znamenito vinsko kletjo Cricova, kjer smo na pobudo g. Roberta Kokalja, veleposlanika RS v Romuniji in Republiki Moldaviji, in v prisotnosti delegacije Državnega sveta RS, 24. junija 2025, posadili potomko trte z Lenta. Z moldavske strani je potomko trte sprejel podpredsednik vlade Republike Moldavije in minister za zunanje zadeve Mihail Popșoi.
Organizacijski podvig dogajanja je podprla Mestna občina Maribor, saj je bila trta podeljena zunaj utečenega protokola, ki poteka vsako leto ob slovesni rezi, izvedbo projekta pa je s strani veleposlaništva v Bukarešti koordiniral strokovni sodelavec Mariborčan Rok Hajnšek.
Tako zgodba potomk trte z Lenta krepi in vsako leto požene korenine v drugem okolju. S koreninami pa tudi zgodbo o mestu ob Dravi, Sloveniji in ljudeh, ki jo častijo.
Besedilo: Stane Kocutar, skrbnik najstarejše trte
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2025
