Vinogradništvo in vinarstvo sta izjemno pomembni gospodarski panogi, ki vplivata tudi na razvoj turizma in turistične ponudbe ter s svojimi proizvodi postavljata Slovenijo na širši evropski in svetovni zemljevid. Pri ponudbi vina in vinskih proizvodov na posamezni lokaciji pri vinarskih hišah se obiskovalci seznanijo ne samo z ogledom kleti in proizvodnje ter degustacijo vina, temveč tudi z zgodovinskim razvojem posameznega vinskega okoliša, zgodovino posamezne vinarske hiše, razvojem blagovne znamke in sistemom pridelave vina. V Sloveniji se sploh lahko pohvalimo z bogato vinogradniško dediščino, vse od najstarejše trte na svetu do vinskih kleti z dolgoletno tradicijo in bogatim vinskim arhivom. Za vinogradništvo in vinarstvo z dolgoletno tradicijo je izjemnega pomena tudi zastopanost in prepoznavnost v kulturni dediščini Republike Slovenije.
Obiskovalcem in popotnikom sta kulturna dediščina in zgodovinski razvoj pomembna iz več razlogov, ki so lahko raziskovalni, estetski ali socialni. Kulturno dediščino je zato potrebno ohraniti in jo hkrati narediti dostopno, da je na voljo posameznikom, zaradi česar je znanost o dediščini in negovanje kulturne dediščine bistveno usmerjena v prihodnost. Posamezni seznami oziroma katalogi so smernica za razvoj turizma določenih pokrajin in držav. Še posebej je potrebno izpostaviti uvrstitev na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, ki ima bistven pomen za mednarodno prepoznavnost. Nadgradnja kulturne dediščine in povezovanje več interdisciplinarnih področjih pokriva dediščinska znanost, ki je hitro rastoča znanstvena disciplina. S strani Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (European Research Infrastructure for Heritage Science – E-RIHS ERIC) je zapisano, da je dediščinska znanost znanost o interpretaciji in upravljanju kulturne dediščine, in še dodatno poudarjeno, da ker je večina sodobne dediščine digitalne, tudi raziskovalne metode postajajo vedno bolj digitalne: računalniške in matematične vede ter so tako vedno bolj pomembne tudi v dediščinski znanosti.
Pri vključevanju v dediščinsko znanost na področju vinogradništva in vinarstva v Sloveniji in pregledu, kaj sploh lahko označimo kot kulturno dediščino v vinogradništvo in vinarstvu, je potrebno izpostaviti pravni vidik. Med najpomembnejše mednarodne vire zato področje sodijo Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (angl. Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage), ki je bila ratificirana z Zakonom o ratifikaciji konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list SFRJ, št. 56/74, Uradni list RS-MP, št. 15/92, 2/93, 1/97), Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (angl. Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage), ki je bila ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (MKVNKD) (Uradni list RS-MP, št. 1/08, 6/09), Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena) (angl. European Convention on the Protection of the Archaeological Heritage (Revised)), ki je bila ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjen) (MEKVAD) (Uradni list RS-MP, št. 7/99), Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (MOKVKDD) (angl. Convention on the Value of Cultural Heritage for Society), ki je bila ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (MOKVKDD) Uradni list RS-MP, št. 5/08), ter Evropska konvencija o krajini (angl. European Landscape Convention), ki je bila ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Uradni list RS – MP, št. 19/03).
Zahteve države do varstva in ohranitve kulturne dediščine so bile določene v 5. členu Ustave Republike Slovenije ter nato implementirane v določbe Zakona o varstvu kulturne dediščine, kjer so opredeljeni načini varstva kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogočiti celostno ohranjanje dediščine, kot so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediščina se deli na materialno in nesnovno dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina. Uredba o varstvenih območjih dediščine v nadaljevanju na nacionalni ravni določa vrste varstvenih območij dediščine, podrobnejša merila za njihovo določitev in varstvene usmeritve za posamezne vrste varstvenih območij dediščine z namenom celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Pravilnik o registru kulturne dediščine je nacionalni pravni vir, ki podrobno opredeljuje vsebino in način vodenja registra kulturne dediščine, prikaz vrednotenja dediščine v prostoru ter minimalno vsebino in način dokumentiranja dediščine. Ta pravilnik določa tudi skupna merila in zahteve za prikaz enotnega javnega digitalnega gradiva o dediščini vključno s knjižničnim in arhivskim gradivom, ki ga morajo upoštevati izvajalci registriranja in dokumentiranja dediščine. V postopku za pridobitev statusa kulturne dediščine je treba upoštevati tudi določbe Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah s seznamom zvrsti kulturne dediščine ter njihove varstvene usmeritve za potrebe klasifikacije nepremične, premične in žive dediščine pri njenem identificiranju, dokumentiranju, registraciji, inventarizaciji, razglašanju za spomenik in v drugih postopkih varstva dediščine razen pri določanju varstvenih območij.
Evropska komisija je v letu 2018 v Novi Evropski agendi za kulturo določila tri strateške cilje s socialno, gospodarsko in zunanjo razsežnostjo, in sicer: socialno razsežnost – izkoriščanje moči kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in blaginjo, gospodarsko razsežnost – podpiranje na kulturi temelječe ustvarjalnosti pri izobraževanju, inovacijah ter za delovna mesta in rast ter zunanja razsežnost – krepitev mednarodnih kulturnih povezav.
V letu 2024 sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 s strani Državnega zbora Republike Slovenije je v sklopu razvojnih ciljev zapisano, da se kultura že povezuje z različnimi resorji, na primer pri kulturnem turizmu ter kulturnem in kreativnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: KKS) z gospodarstvom, pri arhitekturni politiki in politiki trajnostne gradnje z načrtovanjem prostora in okoljem, pri energetski prenovi stavb kulturne dediščine z energetiko, pri KUV z izobraževanjem, zdravjem, prostorom in kmetijstvom, pri pametni specializaciji in inovacijah z znanostjo in pri obnovi objektov kulturne dediščine z razvojem podeželja in kmetijstvom, pri čemer je potrebno izpostaviti, da sektorja vinogradništva in vinarstva v nobenem od temeljnih pravnih virov ni posebej izpostavljenega.
Po pregledu dosegljivih podatkov s področja vinogradništva in vinarstva je zaznati, da v Republiki Sloveniji na nacionalni ravni ni sprejetega strateškega dokumenta ali nacionalnega pravnega akta, ki bi povezoval in določal smernice za identifikacijo, popis, razvoj in posledično skupen nastop pri predstavljanju kulturne dediščine vinogradništva in vinarstva. Posamezni avtorji, kot je recimo Frier, izpostavljajo, da se izraz »kulturna dediščina« pogosto uporablja za gradnjo ugleda posamezne blagovne znamke ali vinske regije, manj pa za vzpostavitev skupne identitete med različnimi vinogradniki ali na ravni celotne države. Na Madžarskem je bila recimo vinorodna regija Tokaj leta 2012 z odlokom Nacionalnega ministrstva razglašena za zgodovinsko krajino in s posebnim zakonom opredeljena kot območje, ki je pod ohranitvijo zgodovinskih spomenikov. Cilj te zaščite je bil ohraniti zgodovinsko grajeno in naravno okolje ter tradicionalne načine rabe zemljišč.[1]
[1] Več o tem Reinhart, T., Ambrogio, Y., Springer, L., Tafel, M., (2024), Wine law, suistainable innovation and the emergence of wine constiution, Wine Economics and Policy 13(2): 15–23.; Albert, K., (2020) Introducing historical landscape in the cultural herritage conservation through the example of the Tokaj wine region in Hungary, AUC Geographica 55(1), 112–122.
Nadaljevanje članka: Doc. dr. Mojca Tancer Verboten: Dediščinska znanost na področju vinogradništva in vinarstva – pravni vidik – 2. del – SloVino.com
