Avtohtono sorto je leta 1900 odkril Clotar Bouvier v svojem vinogradu Hercegovščak pri Gornji Radgoni. Povzeto po profesorju dr. Stanku Vršiču, je ‘Radgonska ranina’ križanec med pinotom in rumenim muškatom, zato v njej poleg nežnih sadnih not pogosto opazimo tudi muškatne zaznave.
Znanstveno je ‘Radgonsko ranino’ leta 1929 prvič omenjal Franz Zweifler, učitelj in ravnatelj Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, eden vodilnih strokovnjakov za vinogradništvo in vinarstvo svoje dobe na Štajerskem, ki je bil prav tako svetovalec vinarskega podjetja Clotar Bouvier (1853–1930).
Uradno imamo v Sloveniji potrjene 4 slovenske klone ‘Radgonske ranine’, in sicer SI 4 do SI 7, ki so bili selekcionirani s strani KIS Ljubljana in KGZS-Zavod MB, STS Ivanjkovci.
Pri nas je z ranino zasajenih okoli 80 hektarjev vinogradov, kjer je najbolj razširjena v vinorodnem podokolišu Radgona-Kapela. V času med obema svetovnima vojnama se je sorta razširila tudi v sosednji Avstriji, Hrvaški, Madžarski in na Slovaškem.
Sinonimi: Ranina ima 44 uradnih sinonimov in zanimivo je, da se v vsakem najde bodisi beseda ranina bodisi bouvier, kot na primer: Radgonska ranina, Bela ranina, bela ranka, Bouvierjeva ranina, Buvijejova ranka, Bouvierrebe, Buvier … Domačini iz okolice Gornje Radgone pa so jo izvirno poimenovali: »Špecial«, ker je že takrat izstopala v svoji kakovosti.
Opis sorte
Je bela, zgodnja sorta. Trs je sorazmerno bujen. List je srednje velik, petdelni, z globokimi zarezami in bolj okroglaste oblike. Pecljev sinus ima tipično obliko lire. List je temno zelene barve, na gornji strani gol, na spodnji strani redko obrasel. Grozd je srednje velik, podolgovat, z enim ali dvema krilcema, nabit, zato je bolj podvržen gnilobi. Teža grozda je od 90 do 150 g. Pecelj je kratek in debel. Jagode so srednje velike, okrogle, kožica je debela, prozorna in pretkana z žilicami svetlo zelene do rumenkasto zelenkaste, na soncu zlato rumene barve. Grozdje ima blag muškatni okus.
Pridelovalne značilnosti
Ranina spada med zgodnje sorte, trgamo jo med prvimi.
- Je sorazmerno bujna sorta, rodi dokaj dobro in daje enakomeren pridelek.
- Zaradi zbitosti grozda je občutljiva na sivo grozdno plesen.
- Na izbiro lege ni preveč izbirčna, vendar na južnih prisojnih legah daje boljšo kakovost.
- Glede zemlje je zahtevnejša, prijajo ji lažja rodovitna tla.
- V polni zrelosti ne dosega visokih sladkornih stopenj in je primerna za prva mlada vina. V fazi prezrelosti grozdja in ob prisotnosti žlahtne plesni pa lahko dosega veliko zgoščenost sladkorja in vina posebne kakovosti najvišjega ranga.
- Režemo jo lahko na dolgo, rodne pa so tudi mladice, ki poženejo iz starega lesa.
Značilnosti vina
Ranina je najbolj rana sorta in lahko zgodaj daje mlado vino. Po navadi je prisotna v mladih vinih zvrsti, ki gredo med prvimi v prodajo.
Videz: barva je lepo izražena, rumenkasto-zelenkasta. Vina iz bolj zrelega ali prezrelega grozdja pa imajo nekoliko višjo barvo, s staranjem pa se spreminja od slamnate, limonaste do zlato rumene, tudi do jantarne.
Vonj: je svojstven, prijeten, saden, diši po breskvah z nežnim muškatnim pridihom.
Okus: je poln, pri bolj zrelem grozdju krepak, bogatejši na alkoholu in glicerolu, nežen v kislini, harmoničen.
Stil in kakovost vina: Ranina daje vina vseh vrst, kakovosti in stilov, odvisno od zrelosti grozdja. Od mirnega do penečega – največkrat kot Pet-Nat. Glede na to, da je najzgodnejša sorta, jo lahko ponudimo kot prvi mošt in seveda kot prvo mlado, sveže vino. Lahko jo najdemo v zvrsteh, največ se prodaja kot znamenito vino normalne trgatve, lahko pa jo pridelamo tudi kot bogato, zorjeno vino. V ugodnih vinskih letnikih je primerna tudi za vina posebne kakovosti najvišje kategorije jagodni izbor in suhi jagodni izbor. Ta vina tudi po nekaj letih zorenja še ohranijo svežino in harmonijo.
V podjetju Radgonske gorice, kjer pridelajo največ ‘Radgonske ranine’, so letos organizirali že tretji salon, posvečen tej izjemni, vsestranski avtohtoni sorti.
Besedilo: Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo, KGZS-Zavod Maribor
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2025
