Pred nami je nov vinski letnik – nova zgodba, nova pričakovanja, nov strokovni izziv. V svetu vinogradništva in vinarstva ni ponovljivih scenarijev. Vsako leto je edinstveno – spleteno iz vremenskih posebnosti, pridelovalnih okoliščin, naravnih danosti in predvsem odločitev, ki jih vinarji sprejemajo v ključnih trenutkih. V tem kompleksnem prepletu narave in človeka, znanosti in prakse, izkušenj in inovacij nastaja vino, ki ni le produkt, temveč izraz časa, prostora in strokovnosti.
Začetek zgodbe: vinograd kot zibelka kakovosti
Ko se zazremo nazaj v zimski čas, se začne zgodba prav tam – v vinogradu. Trta kot stoletnica v pridelovalnem letu zahteva natančno opazovanje in prilagajanje. Začetni indikatorji letnika se oblikujejo že v času po cvetenju. Prav ta faza – občutljiva, a odločilna – pogosto nakaže prve ocene o količini in kakovosti pričakovanega pridelka. V nadaljevanju vegetacijske dobe vinogradnik nenehno spremlja temperature, količino padavin in zdravstveno stanje trte. Preventivno in kurativno varstvo pred boleznimi in škodljivci je osrednjega pomena, saj se vsako leto srečujemo z novimi izzivi – tako podnebnimi kot tehnološkimi.
Kakovost letnika ne določajo le vremenske razmere, temveč tudi prehransko stanje rastline, njena vitalnost in odpornost, ki jo pogojuje habitat, velik vpliv pa ima tudi vinogradnik. Vinogradnik mora skozi leto izvajati natančno načrtovan niz ukrepov: od rezi pozimi, ki določa razmerje med rastjo in pridelkom, do vezi šparonov, pletve, razlistavanja, odstranjevanja mladik in redčenja grozdja… Vsak ukrep vpliva na količino, slog in potencial vina. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja trajnostna pridelava, uporaba ekoloških pripravkov, sonaravne oblike varstva in gnojenja trte. Znanje se tu neprestano nadgrajuje, obenem pa ostaja trdno zasidrano v izkušnjah starejših generacij. Se ne zdi, da prav vsak kozarec vina nosi podpis trte, terroirja in tradicije hkrati?
Posebnosti pridelovalnih pogojev Štajerske
Štajerska izstopa po kombinaciji hladnejšega celinskega podnebja z izrazitimi nočnimi ohladitvami, strmih legah med približno 300 in 600 m nadmorske višine ter izjemno raznolikih tleh – od laporja, peščenjaka do gnajsa, skrilavca ter ponekod tudi vulkanskih prsti. Takšni pogoji omogočajo počasnejše zorenje, ohranjanje naravne kisline in poudarjeno aromatiko, kar je osnova za prepoznavni slog svežih, sadnih vin. V globalnem kontekstu, kjer številne toplejše regije zaradi višjih temperatur in manjših dnevno‑nočnih nihanj težje ohranjajo enako stopnjo kislin in zmernost alkohola, Štajerska ohranja izrazito svež in saden značaj vin.
Trgatev: nekoč praznik, danes strokovno zahteven proces
Čeprav ima trgatev še vedno čustveno noto in spominja na čase, ko je bila to družabna in kulturna prireditev z značilnim petjem in veseljem, je danes postala najbolj zahtevna faza pridelave. Trgatev ni več vezana na koledar, temveč na jasne cilje: stil vina, zdravstveno stanje grozdja, želene kisline in sladkorje, fenolno zrelost kot tudi količino. Odločitev o terminu trgatve je izjemno pomembna in zahteva tako strokovno presojo kot natančno spremljanje vremenskih napovedi in notranje kakovosti grozdja.
Zgodnejša trgatev omogoča svežino in lahkotnost, poznejšo polnost in kompleksnost. Današnji vinar trga grozdje glede na zastavljene cilje in trg ter temu prilagaja slog in stil, ki ga želi donegovati.
Kletarjenje: odločitve, ki dokončno oblikujejo značaj vina
Sodobni vinar se danes srečuje s paleto tehnoloških možnosti, ki so mu na voljo. Odloča se med načini predelave, vrsto posode (inox, les, amfora …), načini fermentacije, dolžino maceracije, načini zorenja in še bi lahko naštevali. Velik vpliv ima tudi tehnološka opremljenost kleti in znanje, kar ponovno dokazuje, da je človeški faktor ključen za vsako posamezno zgodbo. Inox cisterne so postale standard, ki omogoča celoten nadzorovan proces, leseni sodi dajejo pa vinu drugo podobo, mu dodajo globino, kompleksnost. Amfore in glinene posode kot dopolnitev nas vračajo k tradiciji, ki je postala znova aktualna – z željo po izrazu terroirja in avtentičnosti. Možnosti je veliko in ravno v tem je čar identite vsakega vinogradnika – vinarja posebej.
Vsaka odločitev v kleti je del mozaika, ki oblikuje vino. Vino ni le skupek tehničnih parametrov, temveč izraz filozofije vinarja, njegovega razumevanja, narave in želje po dialogu s trgom.
Trženje: tretji steber uspeha
Vino svojo pot nadaljuje na trgu, kjer pridobiva prepoznavnost in vrednost. V sodobnem trženju pridobivajo pomen izvor, način pridelave, zgodba in trajnostni pristopi. Potrošniki ne iščejo več le kakovostnega vina, temveč tudi doživetje, verodostojnost in znanje. Zato vinarji odpirajo svoja vrata, organizirajo dneve odprtih vrat, skupna obeležja praznikov, ocenjevanja in promocijske dogodke …
Vinorodna dežela Podravje se je končno prebudila, dokazujemo, da smo povezani močnejši, bolj prepoznavni.
V zadnjih letih se je povečalo število degustacijskih dogodkov, vinskih festivalov in vodenih doživetij, kjer vinarji povezujejo vino z lokalno kulturo. Danes govorimo na kmetijah o vinsko kulinaričnem doživetju, res pa je, da so v ta razvoj investirale in vlagale kmetije eno do dve generaciji. Enotna promocija regije in povezovanje vinarjev prispevata k prepoznavnosti na domačem in tujem trgu.
Zaključek: uspeh ni naključje
Pred nami je nov vinski letnik. Priložnost za nov začetek, a hkrati odgovornost, da znanje, ki smo ga zgradili skozi generacije, nadgradimo in prilagodimo novim razmeram. Podnebne spremembe, novi trendi, zahteve trga in tehnološki napredek nas postavljajo pred izzive – a prav v teh izzivih leži tudi največja priložnost.
V vsaki vinski zgodbi je vtkano ogromno znanja, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Veseli smo, da imamo kmetije, kjer se mladi odločajo za prevzeme ter vidijo v vinogradništvu – vinskem turizmu priložnost za delovna mesta in nadaljevanje vinogradniške tradicije.
Uspeh ni naključje. Temelji na delu, znanju in sodelovanju. Tam, kjer stroka najde skupni jezik z naravo, kjer vinar prepozna pomen trajnosti in kjer povezovanje nadomesti tekmovalnost, tam rastejo vina, ki nas predstavljajo – doma in v svetu.
Besedilo: Simona Hauptman, Specialistka za vinogradništvo in vodja JSKS
pri KGZS Zavod MB
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2025
