V sodobnem svetu sta pojma turizem in kulinarika močno povezana. Ko turisti obiščejo novo destinacijo, pogosto iščejo avtentične kulinarične izkušnje. Hrana postane način, kako lahko spoznajo zgodovino, običaje in tradicije kraja. Gastronomski ali kulinarični turizem kot posebna oblika turizma je v zadnjih letih zelo pogosta oblika preživljanja dopusta in tako marsikje kulinarične izkušnje postajajo glavni razlog za obisk določene destinacije.
Tudi vinski turizem ima pomembno vlogo, saj privablja ljubitelje vina in kulture z vsega sveta ter prispeva k razvoju lokalne skupnosti. Vinski turizem je pogosto tesno povezan s kulinaričnimi izkušnjami. Turisti, ki obiščejo vinske regije, želijo poleg vina okusiti tudi lokalno hrano, ki je tradicionalno povezana z vini. Vinski turizem zato spodbuja razvoj celovitih gastronomskih doživetij. In seveda velja tudi obratno. Kulinarični turizem je pogosto povezan z vinskimi izkušnjami. Turisti, ki iščejo avtentične kulinarične izkušnje, želijo poleg tega izkusiti tudi lokalna vina, ki so tradicionalno povezana s hrano. Vinska in kulinarična ponudba torej skupaj prispevata k privlačnosti destinacije ter ustvarjata edinstvene in nepozabne izkušnje.
Tako kulinarični kot vinski turizem imata tudi izobraževalne elemente. Turisti spoznajo posamezne jedi, značilne le za določeno območje, ne le na krožnikih, ampak tudi na kulinaričnih delavnicah. Le-te so v zadnjih letih pomembni sestavni del ponudbe na turističnih kmetijah in v termah. V Prlekiji je, recimo, razvitih več turističnih produktov, kjer turisti sami pripravijo in spečejo prleško gibanico. Pri vinskem turizmu je nekoliko drugače, saj je pridelava grozdja in vina časovno začrtana. V procesu zorenja vina, ki lahko traja dlje, turisti ne morejo pomagati. Se pa aktivni del vinskega turizma zgodi v času trgatev, ko turisti doživijo trgatev tako, da pomagajo obirati grozdje in na ta način spoznavajo posebnosti tega dela. Sicer pa vinski turizem tudi sicer vključuje izobraževalne elemente. Turisti lahko spoznajo postopek pridelave vina, različne sorte grozdja, tehnike vinifikacije in degustacije. To omogoča poglobljeno razumevanje, kar je za vinoljube pomemben element vinskega turizma.
V Sloveniji najdemo vse več primerov, kjer so povezani bodisi ponudniki kulinaričnih doživetij bodisi ponudniki vinskih doživetij in sooblikujejo atraktivne turistične produkte. Prednosti sodelovanja so vsem znane: večja privlačnost destinacij, dvig kakovosti storitev, boljša promocija, večja konkurenčnost … Hkrati se deležniki v projektih sodelovanja srečujejo tudi z raznimi izzivi, ki jih morajo skupaj reševati. Mednje zagotovo spadajo komunikacija, v največji meri pa različni interesi in pomanjkanje sredstev. Vinoljubi bodo takoj našteli nekaj festivalov po Sloveniji, ki povežejo lokalne vinarje in tako ustvarjajo atraktivne turistične produkte. Na teh festivalih sta vino in kulinarika tesno povezana. Ljubitelji odličnih okusov na krožnikih bodo takoj našteli nekaj dogodkov oziroma festivalov v Sloveniji, ki povežejo ponudnike kulinarike in ustvarjajo atraktivne turistične produkte.
Kot povezovalni člen se v največji meri pojavljajo turistično-informativni centri oziroma zavodi na občinah, ki povezujejo turistično ponudbo. Ti preko oglasnih sporočil ter na spletnih portalih povežejo vinski turizem, kulinarični turizem, športni turizem … In turistom, ki si sami oblikujejo aktivni dopust, so te informacije v veliko pomoč. Sami tudi organizirajo različne dogodke.
Kot primer dobre prakse naj omenim Dneve prleške kulinarike, ki jih je organiziralo Društvo Kelih, ki nima vloge turistično-informativnega centra oziroma zavoda za turizem. Zgolj v želji, da se povežeta kulinarika in vino na eni strani ter različni tipi gostinskih lokalov na drugi strani z atraktivno lokalno kulinariko, so Dnevi prleške kulinarike pokazali, da se z močno voljo da narediti veliko v smislu povezovanja in skupne promocije. Prleška gibanica je tako povezala devet gostincev z območja Prlekije, ki so v prvi polovici junija nudili meni, pripravljen z lokalnimi sestavinami po enotni ceni, za sladico pa so vsi spekli prleško gibanico. Tradicionalne gostilne, restavracije, ki pripravljajo lokalno hrano na sodoben način, in turistične kmetije so h krožnikom poiskale ustrezno vinsko spremljavo in tako so skupaj poskrbeli za avtentično izkušnjo.
Seveda to ni osamljen primer povezovanja. Vsakršno povezovanje deležnikov lahko pripomore k trajnostnemu razvoju turizma in ohranjanju lokalne kulinarične dediščine. In prav lokalne skupnosti so pogosto nosilci kulturnih, kulinaričnih in vinskih tradicij. Tudi v prihodnje bo pomembno sodelovanje vseh deležnikov. Še naprej bomo morali stremeti k inovacijam v turizmu, tudi kulinaričnem in vinskem.
Besedilo: mag. Tjaša Kos
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2024
