Sektor gostinstva in turizma je v času pandemije COVID-19 utrpel zelo veliko poslovne škode, kar se odraža tudi na področju zaposlovanja ter v interesu mladih za delo v tem sektorju.
Sektor, ki je pred pandemijo zaposloval okoli 27 milijonov ljudi in predstavlja približno 10 odstotkov bruto domačega proizvoda EU. V času pandemije je bilo v Evropi ogroženih šest milijonov delovnih mest.
Pandemija je spremenila želje potrošnikov, ki želijo bolj zelene možnosti bližje naravi in v stiku z ljudmi.
Zato se gostinski in turistični delavci zavedamo, da:
• Turizem v času krize potrebuje oživitev in nov zagon. Pri tem bo ključno vlogo odigral tudi digitalni marketing, ki igra pomembno vlogo pri komuniciranju in turizmu.
• Turisti v »post-koronskem« obdobju bodo bolj podrobno iskali informacije o posamezni destinaciji, eden pomembnejših izzivov pa je zagotovo, kako poglobiti odnose s potrošniki in jim predati informacijo o varnosti destinacije. V ta namen je treba prilagoditi strategije digitalnega trženja in upoštevati novo nastale situacije.
Obdobje po pandemiji se je za turizem začelo s ponovnim zagonom dejavnosti, potovanji in novim optimizmom. Po podatkih UNWTO je bilo od januarja do maja letos zabeleženih blizu 250 milijonov mednarodnih prihodov, kar predstavlja za skoraj polovico vseh mednarodnih prihodov, zabeleženih v enakem obdobju v letu 2019.
Po napovedih UNWTO bodo mednarodni turistični prihodi dosegli 55 do 70-odstotno raven iz leta 2019. UNWTO pogojuje svojo napoved z več dejavniki, vključno z razvojem vojne v Ukrajini, možnimi novimi izbruhi koronavirusa in globalnimi gospodarskimi razmerami, še posebej pa inflacijo in cenami energentov.
Hkrati se vsi zavedamo, da je želja ljudi po druženjih in potovanjih velika. Po podatkih ETC kar tri četrtine vprašanih namerava do novembra potovati, tretjina dvakrat. Sicer na dobre napovedi glede potovanj prebivalcev Evrope vpliva njihova zaskrbljenost glede fleksibilnosti pri potovanjih, predvsem možnosti odpovedi in vračila denarja v primeru odpovedi potovanj. Prebivalci Evrope potujejo bližje domu, prednost pa dajejo varnim destinacijam, pri čemer se zavedamo, da je Slovenija lahko idealna destinacija zanje, na kar moramo biti in bi morali biti pripravljeni.
Pa vendar je treba obiskovalce in turiste sprejeti in jim ponuditi najvišji nivo storitev, za kar ni dovolj le promocija, napovedi in strategije.
Čeprav imamo novo Strategijo digitalne transformacije slovenskega turizma, smo in bomo najpomembnejši člen slovenskega turizma ostali ljudje, je še kako pomembno kakovostno upravljanje s kadri v gostinstvu in turizmu,« in zavedamo se, da nobena promocija gostinskih poklicev ne bo dovolj, pa naj bo še tako integrirana in usklajena, če ne bodo privlačni tudi delovni pogoji in možnosti napredovanja v teh poklicih tudi v Sloveniji.
Iz gostinskega sektorja nas vedno znova opozarjajo, da je treba olajšati tudi zaposlovanje tujcev in začasnih delavcev, prav tako je treba presoditi o modrih odločitvah o povečanem obsegu dela družinskih članov. Po analizi podatkov o sezonskih zaposlitvah v panogi bo treba sprejeti spet nove in hitre odločitve na nacionalni ravni z vključevanjem resornih ministrstev in naše ter drugih panožnih zbornic.
Problematika pomanjkanja kadra v gostinstvu (in tudi turizmu) se je močno poglobila med epidemijo. Kljub državnim ukrepom za ohranjanje delovnih mest si je marsikateri delavec med čakanjem na delo, četudi ni ostal brez zaposlitve, poiskal drugo službo, pri kateri morda nima opravka z ljudmi, ki so zahtevni, včasih tudi naporni, ali pa dela zgolj med tednom.
Potrebe po kadru so velike tudi v drugih panogah in tistim, ki so pripravljeni delati, danes ni težko dobiti zanimive zaposlitve. In če gre za delo, ki je prijaznejše do zasebnega življenja in približno enako plačano, je pravzaprav nemogoče pričakovati, da se bodo ti isti delavci vrnili v gostinstvo in turizem.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so že pred skoraj zaključeno poletno sezono opozarjali, da v gostinstvu in turizmu primanjkuje skoraj 10 tisoč delavcev. Zanimanje za delo v gostinstvu je majhno, gostinci si pomagajo s študenti, upokojenci in tujimi delavci, sedaj tudi že iz t. i. tretjih držav. Problematika je vse bolj pereča in jo je nemogoče rešiti čez noč.
Brez prijaznejših delovnih pogojev in boljših plač, ki so jih nekateri že zvišali, zagotovo ne bo šlo, dolgoročno pa bo treba posebno pozornost posvetiti navduševanju mladih za te poklice ter spodbuditi vpis v šole s področja gostinstva in turizma, ki zagotavljajo izučen kader. Na tem delamo z roko v roki veliko tako na regijski ravni s kariernimi sejmi, predstavitvami poklicev, predstavitvijo in obiski vzornikov iz poklica in številnimi drugimi aktivnostmi za večjo in nazornejšo predstavitev poklicev.
Zavedati se moramo, da le s podmladkom v sektorju in na podlagi tradicije in modrosti že usposobljenih in uveljavljenih kadrov lahko gradimo na odličnosti gostinstva in turizma in ustvarjamo nove specializirane ponudbe, personalizirana doživetja na področju vina in kulinarike, športa, rekreacije in aktivnega oddiha, kulture, eko turizma in razvoja podeželja, dobrega počutja, velnesa in selfnesa ter novih trendov na področju produktov čuječnosti v turizmu.
Priložnosti, ki jih potrebujemo in jih moramo sprejeti kot nove poslovne izzive, so na dlani in so v soodvisnosti druga od druge kot kolo sreče, za kar na koncu potrebujemo in so potrebni: LJUDJE.
Sektor gostinstva in turizma je v času pandemije COVID-19 utrpel zelo veliko poslovne škode, kar se odraža tudi na področju zaposlovanja ter v interesu mladih za delo v tem sektorju.
Sektor, ki je pred pandemijo zaposloval okoli 27 milijonov ljudi in predstavlja približno 10 odstotkov bruto domačega proizvoda EU. V času pandemije je bilo v Evropi ogroženih šest milijonov delovnih mest.
Pandemija je spremenila želje potrošnikov, ki želijo bolj zelene možnosti bližje naravi in v stiku z ljudmi.
Zato se gostinski in turistični delavci zavedamo, da:
- Turizem v času krize potrebuje oživitev in nov zagon. Pri tem bo ključno vlogo odigral tudi digitalni marketing, ki igra pomembno vlogo pri komuniciranju in turizmu.
- Turisti v »post-koronskem« obdobju bodo bolj podrobno iskali informacije o posamezni destinaciji, eden pomembnejših izzivov pa je zagotovo, kako poglobiti odnose s potrošniki in jim predati informacijo o varnosti destinacije. V ta namen je treba prilagoditi strategije digitalnega trženja in upoštevati novo nastale situacije.
Obdobje po pandemiji se je za turizem začelo s ponovnim zagonom dejavnosti, potovanji in novim optimizmom. Po podatkih UNWTO je bilo od januarja do maja letos zabeleženih blizu 250 milijonov mednarodnih prihodov, kar predstavlja za skoraj polovico vseh mednarodnih prihodov, zabeleženih v enakem obdobju v letu 2019.
Po napovedih UNWTO bodo mednarodni turistični prihodi dosegli 55 do 70-odstotno raven iz leta 2019. UNWTO pogojuje svojo napoved z več dejavniki, vključno z razvojem vojne v Ukrajini, možnimi novimi izbruhi koronavirusa in globalnimi gospodarskimi razmerami, še posebej pa inflacijo in cenami energentov.
Hkrati se vsi zavedamo, da je želja ljudi po druženjih in potovanjih velika. Po podatkih ETC kar tri četrtine vprašanih namerava do novembra potovati, tretjina dvakrat. Sicer na dobre napovedi glede potovanj prebivalcev Evrope vpliva njihova zaskrbljenost glede fleksibilnosti pri potovanjih, predvsem možnosti odpovedi in vračila denarja v primeru odpovedi potovanj. Prebivalci Evrope potujejo bližje domu, prednost pa dajejo varnim destinacijam, pri čemer se zavedamo, da je Slovenija lahko idealna destinacija zanje, na kar moramo biti in bi morali biti pripravljeni.
Pa vendar je treba obiskovalce in turiste sprejeti in jim ponuditi najvišji nivo storitev, za kar ni dovolj le promocija, napovedi in strategije.
Čeprav imamo novo Strategijo digitalne transformacije slovenskega turizma, smo in bomo najpomembnejši člen slovenskega turizma ostali ljudje, je še kako pomembno kakovostno upravljanje s kadri v gostinstvu in turizmu,« in zavedamo se, da nobena promocija gostinskih poklicev ne bo dovolj, pa naj bo še tako integrirana in usklajena, če ne bodo privlačni tudi delovni pogoji in možnosti napredovanja v teh poklicih tudi v Sloveniji.
Iz gostinskega sektorja nas vedno znova opozarjajo, da je treba olajšati tudi zaposlovanje tujcev in začasnih delavcev, prav tako je treba presoditi o modrih odločitvah o povečanem obsegu dela družinskih članov. Po analizi podatkov o sezonskih zaposlitvah v panogi bo treba sprejeti spet nove in hitre odločitve na nacionalni ravni z vključevanjem resornih ministrstev in naše ter drugih panožnih zbornic.
Problematika pomanjkanja kadra v gostinstvu (in tudi turizmu) se je močno poglobila med epidemijo. Kljub državnim ukrepom za ohranjanje delovnih mest si je marsikateri delavec med čakanjem na delo, četudi ni ostal brez zaposlitve, poiskal drugo službo, pri kateri morda nima opravka z ljudmi, ki so zahtevni, včasih tudi naporni, ali pa dela zgolj med tednom.
Potrebe po kadru so velike tudi v drugih panogah in tistim, ki so pripravljeni delati, danes ni težko dobiti zanimive zaposlitve. In če gre za delo, ki je prijaznejše do zasebnega življenja in približno enako plačano, je pravzaprav nemogoče pričakovati, da se bodo ti isti delavci vrnili v gostinstvo in turizem.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so že pred skoraj zaključeno poletno sezono opozarjali, da v gostinstvu in turizmu primanjkuje skoraj 10 tisoč delavcev. Zanimanje za delo v gostinstvu je majhno, gostinci si pomagajo s študenti, upokojenci in tujimi delavci, sedaj tudi že iz t. i. tretjih držav. Problematika je vse bolj pereča in jo je nemogoče rešiti čez noč.
Brez prijaznejših delovnih pogojev in boljših plač, ki so jih nekateri že zvišali, zagotovo ne bo šlo, dolgoročno pa bo treba posebno pozornost posvetiti navduševanju mladih za te poklice ter spodbuditi vpis v šole s področja gostinstva in turizma, ki zagotavljajo izučen kader. Na tem delamo z roko v roki veliko tako na regijski ravni s kariernimi sejmi, predstavitvami poklicev, predstavitvijo in obiski vzornikov iz poklica in številnimi drugimi aktivnostmi za večjo in nazornejšo predstavitev poklicev.
Zavedati se moramo, da le s podmladkom v sektorju in na podlagi tradicije in modrosti že usposobljenih in uveljavljenih kadrov lahko gradimo na odličnosti gostinstva in turizma in ustvarjamo nove specializirane ponudbe, personalizirana doživetja na področju vina in kulinarike, športa, rekreacije in aktivnega oddiha, kulture, eko turizma in razvoja podeželja, dobrega počutja, velnesa in selfnesa ter novih trendov na področju produktov čuječnosti v turizmu.
Priložnosti, ki jih potrebujemo in jih moramo sprejeti kot nove poslovne izzive, so na dlani in so v soodvisnosti druga od druge kot kolo sreče, za kar na koncu potrebujemo in so potrebni: LJUDJE.
Besedilo: Janja Viher
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, september 2022
