V Radgonskih goricah v čast avtohtoni sorti ranini odprli Pot po sledeh ranine
V čast ranini, avtohtoni sorti z dokazanim izvorom v Sloveniji, so na 3. Salonu ranine, ki je bil v znamenju pogovorov z znanimi osebnostmi in vinarji, odprli Pot po sledeh ranine. Dogodka pomenita pomembno promocijo slovenske vinske dediščine, saj salon ne prinaša le degustacijskih užitkov, ampak tudi izobražuje o tej redki in dragoceni sorti, pohodniška pot pa povezuje edinstvene zgodbe, povezane z ranino, in najlepše razgledne točke Gornje Radgone.
Pohodnikom je direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič povedal, da je pot nastala kot odgovor na to, kaj iščejo kot meščani Gornje Radgone in kaj iščejo turisti na dopustu in kratkih oddihih: »Čas v naravi, doživetja in avtentične zgodbe. Letos smo potovali, se izobraževali in sledili trendom po svetu ter ugotavljali, kako spremeniti kozarec ranine v doživetje. Kako ohraniti in spominjati na dejstvo, da je bila ranina najdena prav pri nas okoli leta 1900, v vinogradih v Hercegovščaku, in da smo tam imeli že takrat šolo za viničarje.«
Pohodniki so pot Po sledeh ranine zelo dobro sprejeli, predvsem del poti med vinogradi in okrepčilom na Piramidi, najvišji točki v Gornji Radgoni, kjer so pohodnike čakali krekerji z ranino, ki so nastali kot produkt sodelovanja med socialnim podjetjem in Radgonskimi goricami. Slednje so pripravile dobro ohlajen brezalkoholni »špricar«, enologinja pa je spregovorila o trendih brezalkoholnih vin in penin ter še letos napovedala prihod brezalkoholne penine. Nezahtevna pot je dolga šest kilometrov in s postanki traja dve uri.
Popoldne so ranino povezali s slovenskimi avtohtonimi sortami skozi strokovno degustacijo. V degustacijski dvorani Doma penine so udeležence v 3. Salona ranine z delavnico Ranina v družbi slovenskih avtohtonih sort uvedli strokovnjaki vitikulture – prof. dr. Tatjana Košmerl z Biotehniške fakultete v Ljubljani, enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur, Simona Hauptman in Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Maribora ter Alojz Cedula, sommelier III. stopnje in predsednik Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije. Gostje so poskušali vse oblike ranine; od grozdja, mošta ranine, vino ranina, pet-nat. Na pokušnjo so bile tudi druge avtohtone slovenske sorte: zelen, vitovska grganja, klarnica, modra frankinja in na koncu za posladek iz arhive ranina, suhi jagodni izbor, 1989 iz Radgonskih goric.
Prof. dr. Tatjana Košmerl, je takole povzela svoje vtise: »Če le imate možnost, bi vsem priporočala ogled vinogradov, kjer je zasajena vinske trta, na kateri zraste dotična sorta grozdja. Ne gre za majhne površine in samo za eno sorto, saj nam konkretno ranina omogoča pridelavo tako mirnih vin (sortnih in zvrsti) kot penečih se vin, v preteklosti pa tudi vin posebnih kakovosti.«
Avtohtono sorto ranina so našli okoli leta 1900 na posestvu v Hercegovščaku, v radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu jo je odkrila družina Bouvier. Znanstveno jo je prvič omenjal Franz Zweifler leta 1929, učitelj in ravnatelj Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, eden vodilnih strokovnjakov za vinogradništvo in vinarstvo svoje dobe na Štajerskem, ki je bil tudi svetovalec vinarskega podjetja Clotar Bouvier (1853–1930).
