Kakšna bo letošnja vinska letina?

VD Podravje -pridelek bo zelo kakovosten
Kakor bolj se približuje sredina septembra, vse več je ljudi v vinogradih in kleteh. Kako tudi ne, ko pa se začenja letošnja trgatev zgodnih sort grozdja. Vsekakor je to nekoliko pozneje kot je dolgoletno povprečje, toda nič zato, kajti strokovnjaki ocenjujejo, da je z grozdjem vse v najboljšem redu.
Po poletnem pogostem deževju je sedanje nekoliko bolj toplo vreme kot naročeno za ťpolnjenjeŤ grozdnih jagod z dodatnim sladkorjem in drugimi koristnimi vsebinami. In tako je praktično po celotni vinorodni deželi Podravje, ki se razprostira od Lendave, preko Murske Sobote, Gornje Radgone, Ljutomera, Ormoža, Ptuja in Maribora, vse do Šmarja in Podčetrtka.

Posebej zanimivo je, da je grozdje letos večinoma izjemno zdravo in zato vinarsko vinogradniški strokovnjaki, ki že mesec dni pospešeno in redno obiskujejo podravske vinograde ugotavljajo, da bo tudi letošnji letnik vina, ko gre za kakovost zelo dober, po drugi strani pa se ponekod obeta količinski izpad pridelka.

Po mnenju strokovnjakov bi sedaj bilo najslabše v primeru, da bi v sklepni fazi dozorevanja prišlo do dolgotrajnega deževja, saj bi takrat jagode začele pokati in najbrž tudi gniti, kar bi težko preprečili s kakršnimkoli dodatnim škropljenjem. Ne glede na vse pa strokovnjaki za zdaj napovedujejo še en odličen vinski letnik, to pa zlasti kakovostno, količinsko pa ne, česar se bodo mogoče lahko veselili tisti vinogradniki, ki imajo polne kleti od lani in predlani, ko je letina bila sila obilna in je tako večina slovenskih kleti še vedno prepolna starega vina.

Mag. Anton Vodovnik, strokovni svetovalec za vinarstvo na KGZ Maribor, ki spremlja dozorevanje grozdja na severovzhodu države, po najnovejših meritvah zrelosti grozdja, je bil zadovoljen. Po vsebnosti sladkorja v grozdju in tudi drugih parametrih (kislina, pH vrednost…) je letnik 2005 v odličnem stanju in je v prednosti pred nekaterimi minulimi leti in povprečjem več let.

Dozorevanje grozdja poteka zelo neizenačeno. Pri posameznih sortah je razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo pri sladkorju zelo velik. Podobno je tudi pri kislini. Masa (teža) jagod (na osnovi mase 100 jagod) ravno tako niha pri posameznih sortah, odvisno predvsem od rastišča in obremenitve trte.

ťNa osnovi primerjave podatkov letnika 2005 z letnikom 2004, je vsebnost sladkorja pri letniku 2005 višja.

Pri zgodnjih sortah je v povprečju višja za 1,7 Oe° (pri ranini nižja za 3,8 Oe°, pri rizvancu višja za 4,4 Oe°, pri muškat ottonelu pa višja za 4,3 Oe°). Vsebnost sladkorja pri srednje poznih sortah je v povprečju višja za 5,1 Oe°. Višja je pri vseh sortah, in sicer: beli pinot: 3,8 Oe°, chardonnay: 8,0 Oe°, sivi pinot: 2,7 Oe°, zeleni silvanec: 2,6 Oe°, sauvignon: 5,9 Oe°, traminec: 6,6 Oe°, rumeni muškat: 6,2 Oe°, kerner: 7,1 Oe°, modri pinot: 0,4 Oe°, modra frankinja: 1,5 Oe°. Prav tako je vsebnost sladkorja v povprečju višja pri poznih sortah, in sicer za 7,0 Oe° (laški rizling: 6,5 Oe°, renski rizling: 6,3 Oe° in šipon 8,0 Oe°).

Skupne kisline so pri letniku 2005 v primerjavi z letnikom 2004 pri podobni vsebnosti sladkorja pri zgodnjih sortah rahlo nižje, pri srednje poznih nižje za 1,5 g/l in pri poznih sortah nižje za 1 g/l. pH vrednost letnika 2005 je v primerjavi z letnikom 2004 pri podobni vsebnosti sladkorja v povprečju pri vseh sortah podobna.

Masa (teža) jagod (na osnovi mase 100 jagod) letnika 2005 je v primerjavi z letnikom 2004 pri podobni vsebnosti sladkorja višja, in sicer pri zgodnjih sortah za 9,0 %, pri srednje poznih sortah za 26,0 % in pri poznih sortah za 14,0 %.

Ob vsem tem, ne pozabimo na razmišljanje o trgatvi grozdja za vrhunska vina in vrhunska vina posebne kakovosti. V teh vinogradih še lahko kaj postorimo in omogočimo ugodnejše pogoje za zorenje grozdja. Vsem naj bo cilj pridelati najboljše vino, saj porabnik v kozarcu pričakuje in nagradi le dobro kakovostŤ, pravi mag. Vodovnik, ki tudi svetuje da, nikamor ni treba hiteti.

Besedilo in foto: Oste Bakal