VD Podravje -pridelek bo zelo kakovosten
Kakor bolj se pribliuje sredina septembra, vse več je ljudi v vinogradih in kleteh. Kako tudi ne, ko pa se začenja letonja trgatev zgodnih sort grozdja. Vsekakor je to nekoliko pozneje kot je dolgoletno povprečje, toda nič zato, kajti strokovnjaki ocenjujejo, da je z grozdjem vse v najboljem redu.
Po poletnem pogostem deevju je sedanje nekoliko bolj toplo vreme kot naročeno za ťpolnjenjeŤ grozdnih jagod z dodatnim sladkorjem in drugimi koristnimi vsebinami. In tako je praktično po celotni vinorodni deeli Podravje, ki se razprostira od Lendave, preko Murske Sobote, Gornje Radgone, Ljutomera, Ormoa, Ptuja in Maribora, vse do marja in Podčetrtka.
Posebej zanimivo je, da je grozdje letos večinoma izjemno zdravo in zato vinarsko vinogradniki strokovnjaki, ki e mesec dni pospeeno in redno obiskujejo podravske vinograde ugotavljajo, da bo tudi letonji letnik vina, ko gre za kakovost zelo dober, po drugi strani pa se ponekod obeta količinski izpad pridelka.
Po mnenju strokovnjakov bi sedaj bilo najslabe v primeru, da bi v sklepni fazi dozorevanja prilo do dolgotrajnega deevja, saj bi takrat jagode začele pokati in najbr tudi gniti, kar bi teko preprečili s kakrnimkoli dodatnim kropljenjem. Ne glede na vse pa strokovnjaki za zdaj napovedujejo e en odličen vinski letnik, to pa zlasti kakovostno, količinsko pa ne, česar se bodo mogoče lahko veselili tisti vinogradniki, ki imajo polne kleti od lani in predlani, ko je letina bila sila obilna in je tako večina slovenskih kleti e vedno prepolna starega vina.
Mag. Anton Vodovnik, strokovni svetovalec za vinarstvo na KGZ Maribor, ki spremlja dozorevanje grozdja na severovzhodu drave, po najnovejih meritvah zrelosti grozdja, je bil zadovoljen. Po vsebnosti sladkorja v grozdju in tudi drugih parametrih (kislina, pH vrednost ) je letnik 2005 v odličnem stanju in je v prednosti pred nekaterimi minulimi leti in povprečjem več let.
Dozorevanje grozdja poteka zelo neizenačeno. Pri posameznih sortah je razpon med najnijo in najvijo vrednostjo pri sladkorju zelo velik. Podobno je tudi pri kislini. Masa (tea) jagod (na osnovi mase 100 jagod) ravno tako niha pri posameznih sortah, odvisno predvsem od rastiča in obremenitve trte.
ťNa osnovi primerjave podatkov letnika 2005 z letnikom 2004, je vsebnost sladkorja pri letniku 2005 vija.
Pri zgodnjih sortah je v povprečju vija za 1,7 Oe° (pri ranini nija za 3,8 Oe°, pri rizvancu vija za 4,4 Oe°, pri mukat ottonelu pa vija za 4,3 Oe°). Vsebnost sladkorja pri srednje poznih sortah je v povprečju vija za 5,1 Oe°. Vija je pri vseh sortah, in sicer: beli pinot: 3,8 Oe°, chardonnay: 8,0 Oe°, sivi pinot: 2,7 Oe°, zeleni silvanec: 2,6 Oe°, sauvignon: 5,9 Oe°, traminec: 6,6 Oe°, rumeni mukat: 6,2 Oe°, kerner: 7,1 Oe°, modri pinot: 0,4 Oe°, modra frankinja: 1,5 Oe°. Prav tako je vsebnost sladkorja v povprečju vija pri poznih sortah, in sicer za 7,0 Oe° (laki rizling: 6,5 Oe°, renski rizling: 6,3 Oe° in ipon 8,0 Oe°).
Skupne kisline so pri letniku 2005 v primerjavi z letnikom 2004 pri podobni vsebnosti sladkorja pri zgodnjih sortah rahlo nije, pri srednje poznih nije za 1,5 g/l in pri poznih sortah nije za 1 g/l. pH vrednost letnika 2005 je v primerjavi z letnikom 2004 pri podobni vsebnosti sladkorja v povprečju pri vseh sortah podobna.
Masa (tea) jagod (na osnovi mase 100 jagod) letnika 2005 je v primerjavi z letnikom 2004 pri podobni vsebnosti sladkorja vija, in sicer pri zgodnjih sortah za 9,0 %, pri srednje poznih sortah za 26,0 % in pri poznih sortah za 14,0 %.
Ob vsem tem, ne pozabimo na razmiljanje o trgatvi grozdja za vrhunska vina in vrhunska vina posebne kakovosti. V teh vinogradih e lahko kaj postorimo in omogočimo ugodneje pogoje za zorenje grozdja. Vsem naj bo cilj pridelati najbolje vino, saj porabnik v kozarcu pričakuje in nagradi le dobro kakovostŤ, pravi mag. Vodovnik, ki tudi svetuje da, nikamor ni treba hiteti.
Besedilo in foto: Oste Bakal