44. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM

Letošnji , 44. po vrsti mednarodni kmetijsko – živilski sejem v Gornji Radgoni se je začel z otvoritveno svečanostjo, na kateri je bila slavnostna govornica in obenem otvoriteljica sejma slovenska kmetijska ministrica Marija Lukačič.
Sejem se letos razprostira na 21.000 kvadratnih metrih v halah in na 22.500 kvadratnih metrih razstavišč na prostem. Poleg tega je na sejmu mogoče videti razstave živali na 2.600 kvadratnih metrih hlevov in zunanjih površin, in10.900 kvadratnih metrov vzorčnih nasadov, manež in predstavitvenih prostorov.

Sejem je letos privabil 1530 razstavljavcev, od tega 425 tujih iz 25 držav. Že pred začetkom sejma, ki bo trajal do petka, 1. septembra, so strokovne komisije v sklopu sejma opravile ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, vin, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač in kmetijske mehanizacije. Ocenili so preko 1.000 izdelkov, ki jih bo mogoče videti in v veliki meri tudi poizkusiti na samem sejmu.

Svečane otvoritve so se poleg kmetijske ministrice Lukačičeve udeležili še predsednik državnega zbora RS Janez Sušnik, nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo in sedanji predsednik ekosocialnega foruma Avstrije in Evrope dr. Franz Fischler, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, kmetijski minister Srbije Goran Živkov, slovenska vinska kraljica Maja Cigoj in poslanci slovenskega parlamenta, svetniki državnega sveta ter diplomatskih predstavniki nekaterih tujih držav v Sloveniji.

Prvi je na otvoritveni svečanosti zbrane pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Ljubezen do zemlje in trmasta vztrajnost ter volja so ohranili slovenskega kmeta in kmetijstvo skozi stoletja, je dejal, v 44 – letni zgodovini pa je primerljiva vztrajnost in trma ohranila ugledno slovensko in mednarodno radgonsko sejemsko prireditev. Vsak narod je življenjsko povezan in odvisen od proizvodnje lastne hrane, česar se zavedajo tudi na Pomurskem sejmu in več kot tretjino vsebin prireditve posvečajo nekomercialnim strokovnim razstavam, ocenjevanjem, kongresnemu delu, vzorčnim nasadom, predstavitvam šolstva in podobnemu. ťVztrajamo predvsem zato, ker smo prepričani, da si Slovenija s tako razvitim kmetijstvom in živilsko predelovalno industrijo ter vrhunskimi blagovnimi znamkami takšno prireditev zasluži in da jo potrebuje ne samo za dviganje samozavesti, ampak predvsem za ohranjanje konkurenčne sposobnosti v globalizirani Evropi in svetu, ť je dejal med drugim.

Po pozdravu domačega župana Antona Kampuša, ki je napovedal še hitrejši razvoj občine Gornja Radgona in tudi samega Pomurskega sejma, je zbranim spregovoril tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Kot predstavik tistih, ki jim je radgonski sejem v prvi vrsti namenjen, je dobil besedo na otvoritvi prvič doslej, je poudaril. Sicer pa bo KGZS sedaj veliko energije vložila v iskanje načinov, kako čim bolje izkoristiti sredstva EU in Slovenije, namenjene kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeželja v obdobju 2007 do 2013, ob tem pa je izrazil željo, da bi država s predpisi in razpisi bila manj birokratska. Zaželel si je tudi, da bi država omogočila tudi zaposlitev nekaj svetovalcev za gozdarstvo, ki jih sedaj kmetijsko svetovalna služba pri KGZS nima. To bi bilo pomembno zato, ker je področje lesne biomase vedno bolj aktualno tako pri nas kot v vsej Evropi.

Dr. Franz Fischler je kot nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo najprej čestital vodstvu Pomurskega sejma zaradi zagona, ki je za obstoj v Evropi tudi nujno potreben. Po dveh letih od vstopa Slovenije v EU je to tudi za slovenske kmete že postala vsakdanjost, birokracija, ki jih verjetno pogosto jezi, pa ni slovenska posebnost, ampak jo jre mogoče srečati povsod v Evropski uniji, je dejal. Toda, zanesti se je treba nase, na svoje sposobnosti in ideje in ne poslušati tistih, ki nenehno napovedujejo težave in katastrofe.

Slavnostna govornica, kmetijska ministrica Marija Lukačič pa je kljub temu, da je nanizala nekaj kritičnih odprtih vprašanj na področju slovenskega kmetijstva in živilstva, dosedanja razvojna gibanja na tem področju v Sloveniji ocenila kot pozitivna. Po njenih besedah je bilo najbolj kritično obdobje za slovensko kmetijstvo in tudi za radgonski kmetijski sejem čas po osamosvojitvi, ko smo se morali ob izgubi dotedanjega velikega jugoslovanskega trga delno preusmeriti drugam in poiskati nove trge. Vstop Slovenije v EU pa je pomenil na eni strani nov izziv in nove razvojne možnosti, po drugi pa tudi ostrejšo konkurenco večjih držav z močnejšim in močno subvencioniranim kmetijstvom. ťNastopili so novi pogoji, od katerih sta odvisni kmetijska pridelava in predelava, zato je del naših naporov usmerjen v usklajevanje interesov našega kmetijstva s pogoji gospodarjenja in nastopanja na skupnem evropskem trgu. Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da bi Slovenija predpristopno obdobje lahko bolje izkoristila. Kritično lahko ugotovimo, da so potrebne zakonodajne in strukturne spremembe potekale nenačrtno in niso upoštevale specifičnih slovenskih pridelovalnih, predelovalnih in tržnih razmer, čeprav evropski predpisi na mnogih področjih to dopuščajo,Ť je dejala. Ugotovila je tudi, da pri nas zgled iz starih članic EU, kjer se kmetje in kmetijske organizacije povezujejo v sisteme, ki združujejo proizvodnjo, predelavo in trženje, ni povsem zaživel. Ker bo evropsko kmetijstvo in živilstvo še naprej pod pritiskom Svetovne trgovinske organizacije, bodo potrebna še nadaljnja prilagajanja posameznih panog skupni politiki, kar je naša neizogibna nuja. Ob tem je omenila sladkorno reformo in dejala, da tačas ministrstvo išče možnosti bodisi za ohranitev proizvodnje sladkorja bodisi za uvedbo nove, alternativne proizvodnje. O reformi evropskega trga z vinom je ponovila slovenska stališča, da na naših vinogradniških legah, ki so povečini strme, ni mogoče pridelovati drugih pomembnejših kmetijskih kultur in da je vprašanje zmanjševanja vinogradniških površin v Sloveniji povezano tudi z ekološkimi in krajinskimi vprašanji. Na kratko je spregovorila tudi o nedavno sprejetem predlogu nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja za obdobje 2007 do 2013, ki naj bi pomagal krepiti večnamensko vlogo kmetijstva v Sloveniji. ťNacionalni strateški načrt posebej izpostavlja potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in živilsko predelovalne industrije ter po krepitvi konkurenčnosti celotne agroživilske verige. Ta načrt gradi na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri in namenja posebno pozornost vzdrževanju kulturne krajine, varovanju okolja ter ohranjanju poseljenosti podeželja in njegove identitete. Nacionalni strateški načrt ohranja tudi večnamensko vlogo gozdov,Ť je dejala in nato razglasila 44. mednarodni kmetijsko živilski sejem za odprt.

Pomurski sejem, d.d.
______________________
Podrobnejše informacije:
Mateja Jaklič, vodja komerciale
tel.: 02/5642 110
mateja.jaklic@pomurski-sejem.si
Odnosi z javnostmi:
Miran Mate, telefon 041 263 107
ps.lj@pomurski-sejem.si