Letonji , 44. po vrsti mednarodni kmetijsko ivilski sejem v Gornji Radgoni se je začel z otvoritveno svečanostjo, na kateri je bila slavnostna govornica in obenem otvoriteljica sejma slovenska kmetijska ministrica Marija Lukačič.
Sejem se letos razprostira na 21.000 kvadratnih metrih v halah in na 22.500 kvadratnih metrih razstavič na prostem. Poleg tega je na sejmu mogoče videti razstave ivali na 2.600 kvadratnih metrih hlevov in zunanjih povrin, in10.900 kvadratnih metrov vzorčnih nasadov, mane in predstavitvenih prostorov.
Sejem je letos privabil 1530 razstavljavcev, od tega 425 tujih iz 25 drav. e pred začetkom sejma, ki bo trajal do petka, 1. septembra, so strokovne komisije v sklopu sejma opravile ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, vin, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač in kmetijske mehanizacije. Ocenili so preko 1.000 izdelkov, ki jih bo mogoče videti in v veliki meri tudi poizkusiti na samem sejmu.
Svečane otvoritve so se poleg kmetijske ministrice Lukačičeve udeleili e predsednik dravnega zbora RS Janez Sunik, nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribitvo in sedanji predsednik ekosocialnega foruma Avstrije in Evrope dr. Franz Fischler, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, kmetijski minister Srbije Goran ivkov, slovenska vinska kraljica Maja Cigoj in poslanci slovenskega parlamenta, svetniki dravnega sveta ter diplomatskih predstavniki nekaterih tujih drav v Sloveniji.
Prvi je na otvoritveni svečanosti zbrane pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Ljubezen do zemlje in trmasta vztrajnost ter volja so ohranili slovenskega kmeta in kmetijstvo skozi stoletja, je dejal, v 44 letni zgodovini pa je primerljiva vztrajnost in trma ohranila ugledno slovensko in mednarodno radgonsko sejemsko prireditev. Vsak narod je ivljenjsko povezan in odvisen od proizvodnje lastne hrane, česar se zavedajo tudi na Pomurskem sejmu in več kot tretjino vsebin prireditve posvečajo nekomercialnim strokovnim razstavam, ocenjevanjem, kongresnemu delu, vzorčnim nasadom, predstavitvam olstva in podobnemu. ťVztrajamo predvsem zato, ker smo prepričani, da si Slovenija s tako razvitim kmetijstvom in ivilsko predelovalno industrijo ter vrhunskimi blagovnimi znamkami takno prireditev zaslui in da jo potrebuje ne samo za dviganje samozavesti, ampak predvsem za ohranjanje konkurenčne sposobnosti v globalizirani Evropi in svetu, ť je dejal med drugim.
Po pozdravu domačega upana Antona Kampua, ki je napovedal e hitreji razvoj občine Gornja Radgona in tudi samega Pomurskega sejma, je zbranim spregovoril tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Kot predstavik tistih, ki jim je radgonski sejem v prvi vrsti namenjen, je dobil besedo na otvoritvi prvič doslej, je poudaril. Sicer pa bo KGZS sedaj veliko energije vloila v iskanje načinov, kako čim bolje izkoristiti sredstva EU in Slovenije, namenjene kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeelja v obdobju 2007 do 2013, ob tem pa je izrazil eljo, da bi drava s predpisi in razpisi bila manj birokratska. Zaelel si je tudi, da bi drava omogočila tudi zaposlitev nekaj svetovalcev za gozdarstvo, ki jih sedaj kmetijsko svetovalna sluba pri KGZS nima. To bi bilo pomembno zato, ker je področje lesne biomase vedno bolj aktualno tako pri nas kot v vsej Evropi.
Dr. Franz Fischler je kot nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribitvo najprej čestital vodstvu Pomurskega sejma zaradi zagona, ki je za obstoj v Evropi tudi nujno potreben. Po dveh letih od vstopa Slovenije v EU je to tudi za slovenske kmete e postala vsakdanjost, birokracija, ki jih verjetno pogosto jezi, pa ni slovenska posebnost, ampak jo jre mogoče srečati povsod v Evropski uniji, je dejal. Toda, zanesti se je treba nase, na svoje sposobnosti in ideje in ne posluati tistih, ki nenehno napovedujejo teave in katastrofe.
Slavnostna govornica, kmetijska ministrica Marija Lukačič pa je kljub temu, da je nanizala nekaj kritičnih odprtih vpraanj na področju slovenskega kmetijstva in ivilstva, dosedanja razvojna gibanja na tem področju v Sloveniji ocenila kot pozitivna. Po njenih besedah je bilo najbolj kritično obdobje za slovensko kmetijstvo in tudi za radgonski kmetijski sejem čas po osamosvojitvi, ko smo se morali ob izgubi dotedanjega velikega jugoslovanskega trga delno preusmeriti drugam in poiskati nove trge. Vstop Slovenije v EU pa je pomenil na eni strani nov izziv in nove razvojne monosti, po drugi pa tudi ostrejo konkurenco večjih drav z močnejim in močno subvencioniranim kmetijstvom. ťNastopili so novi pogoji, od katerih sta odvisni kmetijska pridelava in predelava, zato je del naih naporov usmerjen v usklajevanje interesov naega kmetijstva s pogoji gospodarjenja in nastopanja na skupnem evropskem trgu. Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da bi Slovenija predpristopno obdobje lahko bolje izkoristila. Kritično lahko ugotovimo, da so potrebne zakonodajne in strukturne spremembe potekale nenačrtno in niso upotevale specifičnih slovenskih pridelovalnih, predelovalnih in trnih razmer, čeprav evropski predpisi na mnogih področjih to dopučajo,Ť je dejala. Ugotovila je tudi, da pri nas zgled iz starih članic EU, kjer se kmetje in kmetijske organizacije povezujejo v sisteme, ki zdruujejo proizvodnjo, predelavo in trenje, ni povsem zaivel. Ker bo evropsko kmetijstvo in ivilstvo e naprej pod pritiskom Svetovne trgovinske organizacije, bodo potrebna e nadaljnja prilagajanja posameznih panog skupni politiki, kar je naa neizogibna nuja. Ob tem je omenila sladkorno reformo in dejala, da tačas ministrstvo iče monosti bodisi za ohranitev proizvodnje sladkorja bodisi za uvedbo nove, alternativne proizvodnje. O reformi evropskega trga z vinom je ponovila slovenska staliča, da na naih vinogradnikih legah, ki so povečini strme, ni mogoče pridelovati drugih pomembnejih kmetijskih kultur in da je vpraanje zmanjevanja vinogradnikih povrin v Sloveniji povezano tudi z ekolokimi in krajinskimi vpraanji. Na kratko je spregovorila tudi o nedavno sprejetem predlogu nacionalnega stratekega načrta razvoja podeelja za obdobje 2007 do 2013, ki naj bi pomagal krepiti večnamensko vlogo kmetijstva v Sloveniji. ťNacionalni strateki načrt posebej izpostavlja potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in ivilsko predelovalne industrije ter po krepitvi konkurenčnosti celotne agroivilske verige. Ta načrt gradi na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri in namenja posebno pozornost vzdrevanju kulturne krajine, varovanju okolja ter ohranjanju poseljenosti podeelja in njegove identitete. Nacionalni strateki načrt ohranja tudi večnamensko vlogo gozdov,Ť je dejala in nato razglasila 44. mednarodni kmetijsko ivilski sejem za odprt.
Pomurski sejem, d.d.
______________________
Podrobneje informacije:
Mateja Jaklič, vodja komerciale
tel.: 02/5642 110
mateja.jaklic@pomurski-sejem.si
Odnosi z javnostmi:
Miran Mate, telefon 041 263 107
ps.lj@pomurski-sejem.si