V vinogradniko obarvanem torku na 44. mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu v Gornji Radgoni je Vinska druba Slovenije – skupnost za vinogradnitvo in vinarstvo d.o.o., kot se po novem imenuje nekdanja Poslovna skupnost za vinogradnitvo in vinarstvo Slovenije organizirala novinarsko konferenco, na kateri je predstavila strategijo trenja slovenskih vin.
Slovenski vinarji po treh letih načrtnega prilagajanja spremembam na irem vinskem trgu in novim zahtevam kupcev anjejo opazneje rezultate: prodajni rezultati ob polletju kaejo, da se je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal kar za 44 odstotkov.
Posel, kakren je uspel ormoki vinski kleti z letalsko drubo Virgin, pa je zgolj potrditev, da smo tudi v slovenski vinski deeli po besedah Duana Brejca, direktorja Vinske drube Slovenije sposobni pridelati vino, primerno za katerikoli trg na planetu.
Tudi zato se prodaja slovenskih vin na tuje pribliuje 20 milijonom litrov.
V Vinski drubi Slovenije – skupnosti za vinogradnitvo in vinarstvo d.o.o. kot se uradno imenuje od konca preteklega meseca, so trdno odločeni e bolj povezati vinogradnitvo in vinarstvo na eni in enologijo z marketingom na drugi strani.
Po sklepu vlade, ki jim je v nazivu dovolila uporabo imena drave, so tako edina profesionalna organizirana vinogradniko vinarska zdruba dravi, katere cilj je med drugim prek nove kolektivne blagovne znamke zagotoviti e večjo prepoznavnost Slovenije in njenih vin v svetu. Zavedajo se, da na odprtem vinskem trgu in spremembah, ki se obetajo z reformo evropskega vinskega trga, ni dovolj računati le na zvestobo slovenskih porabnikov (po anketi ministrstva za kmetijstvo je ta zvestoba slovenskim vinom kar 93-odstotna), e posebej ne zato, ker podatki kaejo, da tudi uvoz narača in da je e blizu količin, ki jih vinarji uspejo prodati na tuje.
Z večjo prepoznavnostjo slovenskih vin bo tudi zahtevano kakovost na teh trgih lae prodajati. Spremenjene trne razmere spremlja rahel padec domače porabe, ki je po Brejčevih besedah tudi posledica znanega nereda na vinskem trgu (neregistrirana in neobdavčena prodaja).
Alternativo takemu stanju predstavlja strategija izobraevalnega promoviranja zmernega, zdravju nekodljivega uivanja vina ob hrani. Po po prvih ocenah letine grozdja, ki jo e po tradiciji napovedo na radgonskem kmetijsko-ivilskem sejmu, bo letonji pridelek pričakovano nekoliko manji in bo z 39.000 tonami zaostal ta povprečjem prejnjih let za okrog 4000 ton.
Prevzete količine bodo po napovedih Brejca manje delno zaradi vremena in tudi zaradi novih odločitev pri prevzemu grozdja(zahtevanega manjega pridelka po trsu in manj gnilobe grozdja), kar je tudi posledica prilagajanja spremenjenim zahtevam kupcev. Po njegovih besedah, letos zaloge niso problematične.
O evropski reformi, pri kateri krčenje vinogradov za Slovenijo niti ni temeljno vpraanje (zaradi tega so lahko bolj zaskrbljeni v dravah, ki za svoja vina e zdaj nimajo zadostnega trga) pa meni, da je lahko za nae vinogradnitvo in vinarstvo tudi prilonost.
Po njegovem zato ni dobro prehitevati z razlagami, kaj vse se bo zgodilo, saj e v EU ni konsenza, čistopis predlagane reforme naj bi bil v Bruslju sprejet v začetku prihodnjega leta, operativni cilji pa naj bi bili po vseh razpravah znani leta 2008.
Medtem pa se bomo morali v Sloveniji znajti v veljavnih pravilih.
