NI BILA LEDENA, JE PA BILA TRGATEV SUHEGA JAGODNEGA IZBORA
Po prvih ocenah gre za izjemen pridelek z okoli 200 oekslov (okoli 50 odstotkov sladkorja)Eno izmed zimskih dejanj v vinogradih na območju Radgonsko – Kapelskih goric se je zgodilo tudi včeraj (torek, 6.2.) v vinogradu druinskega Vinogradnitva Steyer v Plitvičkem Vrhu. Tam so Steyerjevi sicer načrtovali ledeno trgatev, a ker ni bilo mraza, so odločili opraviti Preernovo trgatev ob kulturnem prazniku slovenskega naroda, in so kljub vsemu v klet spravili enkraten, pravzaprav nadnaravno kakovosten pridelek. Ko so berači, po zajtrku in zdravljici z diečim tramincem, potrgali izjemno ohranjeno grozdje z okoli 600 trsov, so lahko ugotovili, da je laki rizling, katerega so začitili pred ptiči in srnami, ohranil izjemno sladkobo. Stisnjeni mot je namreč meril praktično neverjetnih nad 200 oekslov, torej okoli 50 odstotkov sladkorja. Količine sicer niso velike, a je pri Steyeru, pred kvaniteto, vedno v ospredju kakovost. Tokrat so namreč stisnili le dobrih 100 litrov vina, če pa bi iste trse potrgali e oktobra, bi ga pridelali skoraj desetkrat več, torej okoli 1000 litrov. Toda sedaj imajo izjemni vinski desert – zelo kakovosten suhi jagodni izbor, katerega bodo dalj časa olali in trgu (predvsem za unikatna darila) ga bodo v 0,20 litrskih stekleničkah ponudili ele čez nekaj let.
Sicer pa Vinogradnitvo Stayerjevih razpolaga z okoli 15 hektarjev vinogradov in kot takni sodijo med največje in vsekakor najuspeneje na območju Radgonsko kapelskih goric. Vinograde sicer imajo na Plitvičkem in Aenskem Vrhu. Največ imajo sort traminec, chardonnay, laki in renski rizling ter radgonska ranina; v zadnjem času pa so dosadili e nekaj sivega in modrega pinota, rumenega mukata in sauvignona. Najbolj ponosni so na svoj dieči traminec, katerega kakor tudi druge sorte pridelujejo pod oznako vrhunsko, ter dieče penine. Ob dobrih letinah, kot je bila lani pa imajo predvsem preidkatna vina, katerega polnijo v buteljke. In čeprav je njihov letni pridelek okrog 60 (lanski letniki je količinsko sicer bil nekoliko niji) tisoč litrov vrhunske vinske kapljice, Steyerjevi so eni redkih, ki nimajo teav s prodajo svojega pridelka in tukaj jim vsekakor v največji meri pomaga predznak ťvrhunsko vinoŤ. Zato Danilo Steyer poudarja, da se bodo tudi ob iritvi lastnih vinogradov, vedno prizadevali za kakovost, ker samo kakovost bo z lahkoto nala pot do potronika, kajti minuli so časi, ko so vinopivci gledali samo na količine. In ob taknem razmiljanju e v vinogradu in kleti, kjer za vse skupaj skrbi Danilov oče, ter na trgu, kjer sta v ospredju Danilo in njegova soproga Magda, potem ne preseneča, da Steyerjeva vina ne pijejo samo po Sloveniji, temveč predvsem v Skandinaviji, na Nizozemskem, v Italiji in vici, na najbolj zahtevnih (turističnih) področjih in trgih nekdanje skupne drave, predvsem v Dalmaciji, v Beogradu in Črni Gori ter e marsikje.
Oste Bakal
