Radgončani (in ne le oni) so letos že trinajstič martinovali ob Radgonski leti

In dokler je pred dnevom sv. Martina v sodnih že nekaj časa vrelo, ko se je sladki mošt spreminjal v vino, pa se je to ťuradnoŤ zgodilo šele v teh ťMartinovih dnehŤ, ko so po številnih mestih in krajih pripravili tradicionalne Martinove prireditve in rajanja. Kot rečeno, pa je ena najodmevnejših tovrstnih prireditev potekala prav v Gornji Radgoni, ki sodi med osrednja slovenska vinogradniško – vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi “uradno” spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno celodnevno martinovanje. Prireditelji so tudi za 13. martinovanje pripravili zelo zanimiv in pisan scenarij, spremljalo pa jih je tudi vreme, ki je bilo zelo lepo, tako da je bila prireditev v vseh pogledih uspešna, na njej pa je bilo veliko obiskovalcev – veseljakov, od blizu in daleč, celo iz Nemčije, Italije, Hrvaške, Rusije in seveda sosednje Avstrije. Ob bogatem in pisanem programu pa sta, na prireditvi, kjer dejansko nikomur ni bilo dolgočasno, pozdravna nagovora sta imela župan radgonske občine Anton Kampuš, ki je z zadovoljstvom ugotovil, „da v Gornji Radgoni imamo najboljša vina na svetu…“ ter v svojem duhovitem slogu vitez šampanjca Alojz Filipič, vse pa je nagovorila tudi Klavdija Rauter, vinska kraljica Društva vinogradnikov radgonsko – kapelskih goric. V kulturnem programu so nastopili radgonski pihalni orkester, Kapelski fantje, pa harmonikarji, folkloristi, saksofonisti,…, manjkalo ni niti humorja s Korlom, ki je program tudi uradno vodil vse tja do uradnega krsta mošta. Za plesni in glasbeni del zabave pa je skrbel Ansambel „Toti štirje“. Prišla je Radenska konjenica, turistično vlakec je peljal po vinorodnih goricah ter ob kleteh in še marsikaj je bilo zraven. Ob znamenitem krstu moštva, ki se je na 13. martinovanju, v režiji Korla in Otmarja, začelo natanko ob 12. uri, so prav vsi uživali. Sicer pa, tako kot se spodobi za omenjeni praznik, na prireditvi ni manjkalo mošta, mladega in ťstaregaŤ vina, Martinovih gosti in rac, pa številnih drugih specialitet, pečenih kostanjev, dobrot iz krušne peči, turističnih spominkov, srečanja in klepeta s prijatelji in podobno…

„Le kdo bi si mislil, pa je spet tu. Spet barve tisočere, spet sonce, ki zamuja in prehitro odide, spet nezmotljivo točno, največji praznik vinogradnikov Martinovo je tu! Je že tu, ampak kljub temu nekaj čakamo. Čakamo slavnostni trenutek, da sv. Martin spremeni mošt v vino. In tako bomo dobili resnico 2007 na mizo in to prav na današnji dan, ki je že tisočletja zahvalni dan za dobro letino. Slavje zahvale se z Martinom začne, saj brez vina ne moremo živeti. Kadar zmagujemo si ga zaslužimo, kadar izgubljamo pa ga potrebujemo. Jesen je že od nekdaj praznik darov narave. Pisane barve pridejo krasit in severni veter počasi obrne. Gosi so tolste postale in zelje dobilo debele je glave. Grozdje dali so v sode, kjer sok šumeči počaka Martina. V vsakem od njih napravil bo dobrega vina. Martinu svetniku zahvale pesmi premnoge neskončne mu pojejo slave: Od nekdaj ta sv. Martin je poznan, od gosi debelih bil je izdan! Maščevanje danes prav strašno je še, na krožniku vročem ta goska debela poboljša nam se! Biti vse mora na mizi res fino, zato iz mošta Martin bo naredil še vino! Gospodarju je to v ogromno veselje. Pridelku zahvala, Martinu na čast, rdeče dobil bo še zelje. Tako nekako modrijani modrujejo o Martinu in novem vinu. Zato mislim, da je Martinovo največji vinogradniški praznik. Pridelek je pospravljen. Trta počiva, začenja se vinogradnikov novo leto… Kletarji imamo polne roke dela. Delamo že sedaj časa polne noči. Penine zlate in srebrne se pripravljajo. Janževec bo letos še posebej od sonca razvajen, traminec bo še bolj dišal po vrtnicah… Praznik Martinov pa naj še dolgo združuje ljudi ob jesenskih zahvalnih slovesnosti, kot je to vsako leto v Gornji RadgoniŤ, je v viteškem nagovoru, med drugim poudaril vitez vina in šampanjca Alojz Filipič, ki je dodal, da je letošnji vinski letnik v Radgonsko-Kapelskih goricah, eden najboljši v zadnjih desetletji.

Spomnil se je vitez Filipič tudi, da so v Radgonskih goricah pred natanko 155 leti napolnili prve steklenice šampanjca, pred natanko 30 leti so svoje šampanjca poimenovali v zlato in srebrno radgonsko penino, pred natanko desetimi leti pa je podjetje odprlo svojo buteljčno klet „pod slapom“, ki je postala najbolj priljubljena med mnogimi turisti. „Drugače pa je že poteklo 1610 let od smrti sv. Martina, ki ga krasijo razne legende, kot je ta, da se je skril med goske, ko so ga iskali. Te so ga z gaganjem izdale in zaradi tega izdajstva še danes plačujejo kazen, in to ravno na Martinovo. Sv. Martin obenem simbolizira zahvalni dan jeseni, ki se je slavil že tisočletja. Zaslužen je menda tudi za to, da se mošt spremeni v vino. Od lanskega Martinovanja pa do letošnjega se je marsikaj zgodilo. Vinogradnikom so zagrozili, da bodo morda morali izsekati gorice, dokler nismo Evropi pokazali na kakšnih strminah v Sloveniji pridelujemo vino. Radgona pa je najbolj napredovala na filmskem področju. Vsa naša filmska industrija je ugotovila, da je Petelinji zajtrk, daleč najboljši prav v Gornji Radgoni. Zato so film tukaj snemali. Nič ne bi bilo narobe če bi se naše mesto poimenovalo v Holly Gornja Radgona, po vzoru Holly-wood-a. Mimogrede pa smo v tem Petelinjem zajtrku videli, da brez janževca in srebrne penine ne gre“, je med drugim poudaril Vitez Filipič.

Pri ogledu zgodovinskih poti do vina je na eni pisalo, da je prvi vinogradnik bil Noe, enkrat pa naj bi se tako napil, da sta ga zapustila dva sinova. Druga zgodovinska pot do vina je šla celo čez Gruzijo. Njihovi plemenski misleci so zahtevali, da vsak vinogradnik mora imeti ob trgatvi še staro vino, kar je bil znak dobrega gospodarjenja. Šah Badan je bil prepričan, da je grozdni sok, ki lahko vre brez ognja strupen. Preizkusil ga je na jetniku, ki je bil obsojen na smrt. Ko je videl kako je jetnik začel veselo plesati je zapovedal saditev vinske trte. Na iranski poti so našli 7200 let staro vino. Imelo je okus po smoli in terpentinu. Staro egipčanska pot pravi, da je grozd simbol zdravja in moči. Ob trgatvi so prirejali obrede z glasbo. Babilonska pot pa pravi,da so tam v davnini (točneje pred 4000 let) imeli najstrožje vinske zakone. Če se je natakarica zmotila pri računu za vino so jo lahko vrgli v vodo. Pot čez stari Rim nas uči, da so tam slavili boga Backusa in vino naj zori štiri leta. Pot čez keltska božanstva je pa nekaj posebnega. Mimogrede se njim moramo zahvaliti za lesene sode, ki so njihov izum. Ni naključje, da so ravno Kelti imeli zelo razvite zahvalne jesenske obrede za dobro letino. Zato je krščanstvo tudi dalo Martinov god prav v čas, ko so potekali zahvalni prazniki. Zato je še kako prav, da na jesenski zahvalni dan lahko ponudimo dobro vino, do katerega pa brez Martina ne moremo. On je ravno tisti nekdo, ki ga lahko vprašamo katera pot je prava… „Po svetu kar naprej z velikimi milijardami iščejo nevarna orožja. Radgonska šampanjska klet se boji, da radgonske penine ne bi uvrstili na seznam nevarnih orožij, saj zamašek iz steklenic leti zelo daleč in na ta način ogroža sosednje države. Na domačih tleh se vsak dan soočamo z različnimi referendumi, ki so že prava revolucija. Generična zdravila postajajo generator medicine. Razglašajo se tako in drugačne cone. Novi, sedaj pravi slovenski filozofi ugotavljajo, da imamo vedno več miselno blokiranih slovenskih državljanov.

Zato ne bo bilo odveč, oz. nujno je, da razglasimo Martinovo deklaracijo 13. martinovanja v Gornji Radgoni:
I. Vino se razglasi za originalno najboljše zdravilo, ki je dražje in ne generično, ki mora biti cenejše;
II. Vsi vinogradniki in kletarji uvedejo najnovejšo referendumsko tehnologijo v gorice in kleti. To pomeni, da vsi postopki od škropljenja v goricah do pretokov vina v kleti, gredo na referendum. Dvig kvalitete je garantiran, saj pregovor pravi: Več glav veliko več ve, kot ena sama;
III. Vino se razglasi za izključno gospodarsko ekonomsko cono vinogradnikov, kjer država ne more pobirati nobenih davkov in kjer Kebrovi zakoni ne bodo veljali;
IV. Vino se razglasi za najboljše sredstvo za deblokado državljanov, kateri so nesrečno miselno blokirani, kot trdijo poznavalciŤ, je v svojem duhovitem slogu še dodal vitez Filipič.
Besedilo in foto: Oste Bakal