VELIKONOČNI BLAGOSLOV JEDI IMA POSEBNO SIMBOLIKO
Velika noč je največji krčanski praznik. To je dan, ko se verniki in vsi drugi spominjamo največjega čudea in temelja krčanske vere – vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je preseni Boji dar. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odreil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v naem ivljenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno ivljenje. Jezus je v svojem zemeljskem ivljenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnostŤ, poudarjajo krčanski duhovniki.
In v okviru velikonočnega praznovanja, ima pomembno vlogo tudi velika sobota. Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki, ne le po farnih cerkvah temveč praktično po vseh krajih svoje upnije, blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Sobota je dan celodnevnega čačenja Jezusa v Bojem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko. Sicer pa, velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslujem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogosluje oziroma obnovitev krstnih obljub. Pri sv. mai berejo večje tevilo svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odreenjsko zgodovino.
Kot rečeno, na velikonočno soboto poteka blagoslov (egnanje) jedil, ki so se v starih časih zloila v jerbas – ta se je nosil na glavi na posebnem svitku. Hrana se je pokrila z lepo izvezenim prtičkom. Včasih so jerbas k egnu nosila dekleta, ponavadi najstareja neporočena hči pri hii. iva je bila vraa, da se bo tisto leto prvo omoilo dekle, ki prvo pride od blagoslova domov. In se je rado zgodilo, da je bila elja (po poroki) prevelika, pazljivost pa premajhna, jerbas je zgubil ravnoteje na glavi, pa so se stresla velikonočna jedila po tleh vsem na ogled, ponekod pa se je med njimi znael tudi kak star "karpet", ki je umetno povečal bogastvo naloenega jerbasa. Danes se jedila nesejo k egnu v koaricah, prekrita pa so z izvezenimi prtički, ki predstavljajo spomladanski ali pa velikonočni motiv. K egnu se vedno nesejo točno določena ivila: suho meso kot simbol Kristusovega telesa, hrenova korenina ponazarja eblje, ki so Kristusa pribili na kri, potica (ki je bila včasih vedno pečena v okroglem arklju) predstavlja trnovo krono, rdeči pirhi pa kaplje Kristusove krvi. Danes se skriva po koaricah e marsikaj drugega: pomaranče (te lahko predstavljajo tudi gobo, po kateri so dali rimski vojaki Kristusu na kriu kis), poleg pravih pirhov leijo tisti čokoladni, iz kake otroke koarice pa moli uesa tudi kak čokoladni velikonočni zajček Blagoslovljena jedila so se dala na mizo v nedeljo zjutraj za zajtrk, na kmetijah pa so bile kočka blagoslovljenega kruha (ali potice) delene tudi vse ivali.
Tako je izbor velikonočnih dobrot nekako zakoreninjen s simbolnimi jedmi. Velikonočni zajtrk res ne dovoljuje nobenih novosti. V tem ob(r)edu je skrit čar otrotva, spomin nas ponese v čas, ko smo z neizmernim navduenjem čakali pirhov, snidenja s sorodniki in dobre hrane. Ni kaj, velikonočni zajtrk je nekaj izjemnega. Le enkrat na leto, a leto za letom jemo tako nenavadne kombinacije hrane, kot rezino prekajene kuhane unke na kosu potice, premazane s hrenom. In kako harmonični so vsi ti okusi skupaj! Res je velikonočni zajtrk obilna in dolgotrajna jedača in posebej odrasli bi lahko kosilo kar preskočili. A prej ali pozneje je treba spet prekladati lonce. Običajno se zgodi, da nam od zajtrka ostane vsega po malem ali kar veliko. Torej bi bilo najbolj primerno, če e za (pozno) kosilo porabimo nekaj ostankov zajtrka. Če je ostalo mesa in potice e vseeno preveč, ju razporedimo na manje kose, dobro zapakiramo in shranimo v zamrzovalnik.
Besedilo in foto: O.B.
Kaj smo jedli za velikonočni zajtrk?
Velikonočne jedi nosijo posebna sporočila
Pirhi, unka, kruh, hren, potica, …, tako je, to so jedi, ki so zelo okusne in dobrodole na vsakem jedilniku. V velikonočnem času so nepogreljive, saj v sebi nosijo globoka sporočila.
Poslikana oz. pobarvana jajca, imenovana pirhi (izraz piros v madarčini pomeni rdeča barva, v grčini ogenj, čeko pyreti pa pomeni biti rdeč), so prvotno bila rdeče in rumene barve. Kasneje se je kraenje pirhov razvilo v eno od najlepih oblik slovenske ljudske umetnosti in domiljije.
V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, belice, predvsem pa predstavljajo simbol ivljenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmago in uspeh. Po slovenski tradiciji so najlepe pisanice dobili fantje od svojih deklet, saj je pisanica rdeča – ljubezen goreča.
Kako je potekal postopek barvanja jajc, katerega so se e v davnini posluevale nae babice: surovo jajce obloijo z različnimi travami in cveticami; vse skupaj zavijejo v bombano krpo ali najlonsko nogavico; jajce skuhajo v vodi, v katero so natresli čebulne olupke (barvamo lahko tudi s črno kavo ali projo).
Ob odhodu k blagoslovu, se pod posebnim prtičem, torej skrivajo: hren, pirhi, unka, klobasa, potica, velikonočni kruh ipd. Poleg prazničnega pritrkavanja, procesije, velikonočne sveče in pesmi, e posebej ťalelujeŤ, spadajo k velikonočnim praznikom blagoslovljena jedila. Vse to naj bi nam pomagalo, da bi z vsem svojim bitjem doumeli in se veselili največje skrivnosti nae vere: Jezus je vstal od mrtvih. Ne le pamet, uesa in oči, vse nae telo naj bi vstopilo v praznovanje. Zato ima skrbno pripravljena koara, ki jo nesemo k blagoslovu na veliko soboto, svoje posebno mesto. A sama hrana in polna miza dobrot e ne naredita praznika. Pomemben je tudi pomen, ki ga dajemo posameznim jedem.
Kaj pomenijo vsa ta jedila, ki jih zauijemo na veliko noč? Vsaka jed ima poseben pomen in nas na svoj način eli povezati z vstalim Gospodom: Hren spominja na eblje: Prva hrana, ki jo zauijemo na praznik, je hren. Po obliki nas spominja na eblje, s katerimi je bil Jezus pribit na kri. Ima oster in pekoč okus. Taknih jedi sicer ne maramo preveč, a v velikonočnem jutru ga le vzemimo, in to s posebno hvalenostjo. Njegov pekoči okus govori o Jezusovih pekočih ranah, ki jih je prejel za nae odreenje. Pirhi predstavljajo grob: Najbolj priljubljena hrana so gotovo pirhi. Tudi tisti jih z veseljem pripravljajo, ki ne poznajo njihovega skritega pomena. Pirh predstavlja grob, v katerega je bilo poloeno Jezusovo mrtvo telo. Kot pičanec razbije lupino pirha, tako je Jezus razbil skalovje groba, ko je vstal od mrtvih. Pisane barve, s katerimi jih barvamo, nam govorijo o veselju, da je ta, ki je bil mrtev, oivel. O tem naj bi govorile tudi risbe in okraski, s katerimi jih okrasimo. To je lahko Jezusovo ime, kratice in simboli, ki nas spominjajo nanj (IHS, aleluja, jagnje, kelih, ). Izjema med pirhi so rdeči. Ti spominjajo na kaplje Jezusove krvi. Velikonočna unka Jezusovo telo: Velikonočna unka e s svojim omamnim vonjem naredi prijetno ozračje. To okusno in dobro meso je pomemben del velikonočnega egna. Spominja nas na Jezusovo telo. Jezus je na svojem telesu pretrpel mnogo naporov in bolečine. Dal je svoje telo, da je bilo mučeno, pretepeno, pribito na kri in tri ure v velikih bolečinah viselo na njem. Njegovo mrtvo telo je bilo prebodeno s sulico, povito v platno in poloeno v grob. Ni nas odreil v svojih mislih ali eljah, ampak v svojem telesu. Dal je svoje telo svoje meso za nas. Po vstajenju se je učencem prikazal v svojem telesu, ki je nosilo znamenja ran. Meso velikonočne unke nam govori o tem, da se nam Jezus sam daje v hrano. On je hrana za nae večno ivljenje.
Potica in kruh vstajenje: Vsaka gospodinja, ki pripravlja velikonočno koaro za egen, je e posebej vesela in ponosna, če je v njej lepa in dobra potica ali velikonočni kruh. Nekoč, ko so povsod pekli kruh doma, so rekli, da ima v vsaki hii drugačen okus. To velja tudi za potico. Veliko receptov in monosti je, kako jo pripravimo; po Sloveniji so navade zelo različne. Vemo, da se kruh speče iz moke, ki jo zmeljemo iz peničnih zrn. Jezus sam je bil podoben peničnemu zrnu, ko so njegovo mrtvo telo poloili v zemljo. Tudi itno zrno je mrtvo, a ko ga posejemo na polje, se v njem prebudi novo ivljenje in začne rasti. Potica, spečena v okroglem modlu, nas na veliko noč spominja na trnovo krono, ki so jo vojaki poloili Jezusu na glavo. Okusna in dobra potica nam daje le malo slutiti vse dobrote in sladkosti, ki smo jih v resnici deleni z Jezusovim odreenjem.
Je e kaj ostalo v velikonočni koari?
Je, kajne? Velika noč je velik praznik in zelo povezan z naim ivljenjem. Ljudje so e od nekdaj radi dajali v koaro e druga ivila, značilna za njihov kraj. Praznična miza na velikonočno jutro naj bo prostor praznovanja nae vere. Naj bo pri njej prostor tudi Zanj, ki je razlog naega veselja.
Besedilo in foto: O.B.
