PREDSEDNIK DR. DANILO TÜRK ODPRL 46. MEDNARODNI KMETIJSKO IVILSKI SEJEM
Cela vrsta visokih gostov je prisostovovala svečanem odprtju letonjega, 46. Mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma v Gornji Radgoni. Sejem je odprl predsednik republike dr. Danilo Türk, na njem pa bo do petka 1665 razstavljalcev na 65.300 kvadratnih metrih notranjih in zunanjih povrin razstavljalo kmetijsko mehanizacijo, hlevsko opremo, prehrambne izdelke, vino, opremo za gostinstvo, ivlskopredelovalno industrijo, semena, sredstva za prehrano in nego ivali, obrtne izdelke in drugo. Na sejmu se predstavljajo tudi različne institucije, ole, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in drugi.
Dravi gostji letonjega sejma sta Madarska in Hrvaka.
Na otvoritveni slovesnosti je najprej spregovoril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je dejal, da radgonski kmetijski sejem ni zgolj sejemska prieditev, ampak je dogodek, ki vsako leto označuje neko obdobje, letino in stanje v tem obdobju. Poudaril je tudi strokovni del sejma in dejal, da ni dovolj samo razmiljati, kako se prilagoditi klimatskim spremembam, ampak bo treba ravnati tako, da jih več ne bo. Letonji sejem po tevilu razstavljavcev in povrin presega vse dosedanje in zagotovo ne bo zadnji, je e dejal.
upan bčine Gornja Radgona Anton Kampu je poudaril pomen sejma za razvoj občine in pohvalil dobro sodelovanje obeh, kritičen pa je bil do premajhne finančne vladne pomoči okodovancev po nedavnih neurjih in predlagal naslednji vladi, da razmisli o primerni obliki obrambe proti toči. Vlado in prometnega ministra Radovana erjava pa je pohvalil zaradi doslednega uresničevanja programa gradnje pomurske avtoceste.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je sejem označil kot prilonost za pogovor in dogovor med kmeti in drugimi sogovorniki. Izrazil je tudi prepričanje, da bosta stroka in vlada tudi v sejemskih dneh iskali načine, kako naprej v času, ko kmetijstvo pestijo klimatske spremembe, podraitve hrane, slabanja poloaja kmetov in kmetijstva v slovenski drubi Tiste politike, ki razmiljajo o ukinitvi obveznega članstva v kmetijsko gozdarski zbornici, pa je pozval k ponovnem premisleku, saj tudi kmetje potrebujejo svojo nevladno organizacijo. ťSlovenski kmet se je v zadnjih dvajsetih letih intenzivno prilagajal spremembam. Dvignil je produktivnost, izboljal kakovost, zagotavlja varno hrano, ekonomika pa je po drugi strani pripeljala do tega, da je vedno manj kmetov in da je na policah trgovin vse manj slovenske hrane. Kmetje se zato moramo znajti in najti odgovore na vse te izzive.Ť
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc pa je natel vrsto stvari, ki jih je ministrstvo in vlada v zadnjih tirih letih na področju kmetijstva opravila dobro, vključno s predsedovanjem EU. Tako je vlada od leta 2004 zagotovila proračunska sredstva za doplačevanje neposrednih plačil, tako da so slovenski kmetje sedaj edini med novimi dravami članicami, ki prejemajo enaka plačila kot kmetje iz starih drav članic EU. Lani je vlada uvedla reformo kmetijskih plačil , ki omogoča mehak prehod s proizvodno vezanih na proizvodno nevezana plačila. Okrog 62.000 kmetov je kljub manjemu zamiku dobilo letos izplačanih 135 milijonov evrov. Pomemben korak je bil storjen tudi na področju prilagajanja podnebnim spremembam, saj so zadnja neurja resen opomin vsem, ki so e dvomili vanje, je dejal. ťNa ministrstvu smo sredstva in energijo od ukrepanja po naravnih ujmah preusmerili v preprečevanje njihove kode v kmetijstvu. Sofinanciranje zavarovalnih premij, ki smo jih uvedli lani, bomo prihodnje leto povečali na najvijo mono raven 50 odstotkov.Ť Natel je e nekatere ukrepe, ki jih je vlada sprejela kot hitro prvo pomoč okodovancem po letonjih neurjih in dejal, da je slovensko kmetijstvo kljub pretresom in vstopu v EU ohranilo relativno stabilnost, kljub zmanjevanju tevila kmetijskih gospodarstev pa se kmetijske povrine v obdelavi povečujejo. Ker pa je produktivnost slovenskega kmetijstva e vedno zelo nizka, je ministrstvo začelo pripravljati kmetijsko strategijo, ki naj bi odgovorila na vpraanje, kako povečati konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva.
Slavnostni govornik, predsednik drave dr. Danilo Türk, je v svojem nagovoru prav tako pohvalil vlado za njeno hitro ukrepanje ob nedavnih neurjih, vendar je opozoril, da bo treba veliko tega e postoriti.Vlada in drava bosta morali vztrajati pri vseh potrebnih dejavnostih, da se posledice kode kolikor je mogoče omilijo in da se ljudem pomaga v največji meri, je dejal. Prav sejem je po njegovem prepričanju primerna prilonost, da stroka najde primerne odgovore na vpraanja o potrebnih ukrepih tudi v prihodnje.
V hali C3 se predstavljajo vinarji.
Vabljeni.
Spletna stran sejma: www.pomurski-sejem.si
