KLOPOTEC ODGANJA PTIČE IZ NASOVE
Na prijetnem in veselem etnoloko obarvanem druenju pri turistični kmetiji Marko se je zbrala praktično cela vas, prili pa so tudi sosedje…
Podobno kot e vrsto let na zadnjo avgustovsko soboto, je tudi tokrat bilo izjemno veselo in zanimivo na enem najvijih vrhov apake občine, v Nasovi.
Ob tamkajnji turistični kmetiji Marko, s katere lahko na eni strani občuduje praktično celotno Apako polje z reko Muro in sosednjo Avstrijo v ozadju, na drugi strani pa čavniko dolino in nekoliko severozahodno e Sveto Ano, so namreč domačini poskrbeli za zanimivo etnoloko barvano prireditev postavljanje klopotca. V Nasovi, kjer so se zbrali praktično vsi krajani Nasove ter mnogi sosedje, je postavljanje klopotca nekaj posebnega, saj ga je uigrana ekipa vačanov, v spremstvu harmonikarja (Boris Koler) na prizoriče pripeljala z 52 let starim traktorjem Antona Holzeferja. Toda malo je manjkalo, da vse skupaj niso odpeljali mimo, a so se domačini Markovi le spomnili, da mogoče delavci imajo suho grlo. Zato so jim kar na cesti, v spremstvu glasbene skupine Vzpon (za slednjo mimogrede igrata tudi Markova sina Mitja in Matja), morali namočiti z dobro domačo kapljico. ele takrat je vse lo kot namazano, saj je dobro uigrana ekipa vse skupaj brez teav zloila na e postavljeni drog, kjer je najteje delo pripadlo tistemu na vrhu (Stanko Jauovec). e pred tem je gospodinja Irena morala s svinjsko mastjo nekoliko podmazati občutljive dele klopotca. Veseli dogodek, ki je nekaken znanilec prihoda jeseni, je spremljalo veliko ljudi, in ko je vse bilo končano se je mnoica preselila za mize omenjene turistične kmetije, kjer so jim ponudili mnoge domače dobrote, po katerih turistična kmetija Marko na daleč slovi. In dolgo v noč je omenjena perspektivna glasbena skupina skrbela za veselo zabavo, le gospodar Vlado Marko nam je alostno razlagal, da nedavno neurje s točo ni prizaneslo niti njim v Nasovi. Sami namreč obdelujejo vinograd z okoli 5000 trsi, in tako običajno pridelajo nad 10.000 litrov vina. Letos pa naj bi ta bila za dobro polovico nija.
Sicer pa, vse od praznika Marijinega vnebovzetja oz. Velikega marna ali velike mae (mimogrede je to tudi farni praznik Apač in s tem Nasovčanov), pa vse do začetka olskega leta, e od nekdaj po nekaterih vinorodnih območjih Slovenije (zlasti Podravska vinorodna deela), postavljajo na visoke drogove klopotce, ki naj bi z ropotom odganjali ptiče in vse druge nadloge, ponekod verjamejo, da tudi točo. V tem času je izjemno ivahno po vinorodnih Radgonsko kapelskih, Ljutomersko-ormokih ter Prekmurskih goricah, saj se postavi veliko klopotcev. To so tudi dnevi, ko se po eni strani naznanja, da prihaja jesen, po drugi pa, da grozdje začenja zoreti in da prehaja v tretjo fazo svojega razvoja. In zato, predvsem na tajerskem, Halozah, Prlekiji in Prekmurju ima skoraj vsak vinogradnik, ki da nekaj nase, v svojih goricah klopotec. Nekateri izmed teh pa celo tekmujejo v tem kateri bo imel večjega, oz. kateri bo odgnal več ptičev, ki so menda tudi vedno bolj pametni. Slednji pa so tako v zadnjem času posebej e ogroeni, a kljub temu ne preveč lačni, od topov, ki jih tudi ob klopotcih, večji vinogradniki nastavljajo v svojih vinogradih. Postavljanje klopotcev je v zadnjem času postala prava turistična atrakcija in veliko je krajev, kjer ob postavitvi klopotca pripravijo pravo rajanje.
Sploh pa so klopotci pomembna znamenitost Slovenije. Zato je v poznem poletnem času v naih vinogradih zelo lepo, ko e veselo pojejo klopotci, ki si jih vinogradniki večinoma postavijo ob velikem marnu ali na Jakobovo in jih spet snamejo za Martinovo. Klopotec je naprava ali zvočilo, ki je verjetno slovenskega izvora, kot trdi tudi nemki etnolog Leopold Kretzenbacher. Nekateri pa trdijo, da so ga prvi postavili Francozi v 18.stoletju, in to na njivah. Torej ne v vinogradu. Marsikdo se najbr vpraa, kaken smisel ima danes postavljati klopotec, ko pa vemo, da se ga tudi ptiči več ne bojijo oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Tako je glede svojega temeljnega poslanstva pravzaprav neučinkovit. Toda klopotec je v svojem času, odkar ga poznamo, postal tako priljubljen in nepogreljiv del krajine, kjer je doma in ga vidimo kot začitni znak naih vinogradov. Klopotčeva pesem je nekaj posebnega, najbolj pa je kot rečeno znana v Slovenski goricah in Halozah, manj na Dolenjskem in Beli Krajini in e manj na Primorskem. Klopotce poznajo tudi na avstrijskem tajerskem in Hrvakem Zagorju. Toda ime so ohranili po slovenskem izvirniku, zato mu tudi Avstrijci pravijo klapotez.
Klopotec je sestavljen iz mnogih delov in vsak ima natančno opredeljeno funkcijo, zato tudi ni vseeno iz kaknega lesa je narejen. Stolček je tisti del, ki dri gred, in ker je v obliki stola, nosi to ime. Biti mora iz močnega trdnega lesa, ponavadi iz bukovine, hrasta ali jesena. Na gred, za katero je najbolji akacijev les,izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kladivca ali macleke. Kladivca morajo biti razporejena tako, da nikoli na udarita po dve hkrati. Zanje je najbolji hrukov les. Macleke drijo viličice iz hrastovega ali bukovega lesa. Kladivca udarjajo po deski- najbolja je iz kostanjevega ali čenjevega lesa-, deska pa visi na veriici. Klopotec ima tudi rep, da se lahko obrača po vetru; navadno je iz brezovih vej. Vetrnice so najbolje iz topolovega lesa, ker ni preteak. Haloki klopotec ima est krako vetrnico, slovenjegoriki pa tiri krake. Posebno veliki klopotci imajo tudi zavoro, da jih ob prevelikem vetru ustavijo, sicer bi se lahko uničili. Nekateri klopotci so tudi okraeni z umetelno izrezljanimi figuricami
Besedilo in foto: (O.B.)
NASOVA TEJE 189 PREBIVALCEV
Nasova je vasic s priblino189 prebivalci v okoli 60 hiah, ki lei juno nad Apakim poljem, na nizkem razvodnem slemenu med reko čavnico in Plitvikim potokom. Na slemenu so tudi sadovnjaki in njive, nije na pobočju pa meani gozd. Nasova je razdeljena je na 4 dele. Zgornja, srednja, spodnja in del, ki ima nenavadno ime Mala Amerika, to je staro ime za ta del, saj v njem prebiva le 11 ljudi v treh hiah. Skozi pelje panoramska cesta, ki je povezana z Avstrijo. Nai predniki so se v Nasovi preivljali večinoma s kmetijami. V dananjem času se je to precej zmanjalo, ostalo je le 5 večjih kmetij. V tej majhni vasici je bilo v preteklosti veliko muzikantov in to tevilo e vedno raste. Prav nasovski muzikantje so zelo pomembni za nastanek " Pihalnega orkestra Apače ", ki ima zelo dolgo tradicijo 120 let. In vse to se je začelo takrat, ko so se nasovski "pubeci" odločili igrati na porokah, veselicah…
(O.B.)
