„Praznik buč 2008“ navdušil množice

NAJTEŽJA BUČA JE „MERILA“ NEVERJETNIH 175 KILOGRAMOV
Poleg razstav, odlične kulinarike, druženja in zabave, v ospredju ocenjevanje bučnega olja, izbira najtežje buče, priprava različnih jedi iz buč…
V organizaciji Društva kmečkih žena ťKlasŤ iz Bodoncev, Kmetijsko svetovalne službe pri KGZ Murska Sobota, in občine Puconci, je minulo nedeljo (28.9) od 11. ure naprej v (in ob) gasilskem domu Bodonci na Goričkem, potekal tradicionalni, 6. ťPraznik buč 2008Ť. V okviru zanimive prireditve, na kateri se je trlo obiskovalcev od blizu in daleč, ki so bili navdušeni nad videnim in doživetim, se je zvrstilo kar nekaj zanimivo dogodkov. Predvsem so prikazali buče pripravljene na različne načine, ki nam lahko služijo tudi v vsakodnevni prehrani ali pa za oblikovanje različnih aranžmajev. Pri samem projektu bodo sodelovali tudi učenci OŠ Puconci in drugi otroci, ki so risali in pisali na temo buč, ob tem so tekmovali v pripravi dobrot iz buč v kotličku, ocenjevali so bučno olje (od 15 vzorcev po šest zlatih in srebrnih ter dve bronasti kolajni), izbirali najtežjo bučo (pridelal jo je Marijan Topolnik iz Križevcev pri Ljutomeru – kar 175 kg), pokazali so kako se lušči bučno seme, pripravili so vaško tržnico z domačimi izdelki ter izdelki ljudske in umetnostne obrti. Obiskovalci so pojedli veliko domačih, predvsem bučnih dobrot in sploh veselo in zanimivo je bilo. Sploh pa so, po besedah predsednice Društva kmečkih žena ťKlasŤ Darinke Vidonja, tudi organizatorji bili več kot zadovoljni, njim pa je pravzaprav v ospredju, da so zadovoljni obiskovalci, zaradi katerih prireditev tudi poteka. Potožila je Vidonjeva, da je letos vse skupaj bilo nekoliko težje pripraviti, ker je toča uničila večji del buč, a kljub temu jim je uspelo. Na prireditvi so vsi prisotni lahko dobili tudi informacije o bučah, veliko izbranih receptov o pripravi jedi iz buč. Slednje so bile tudi razstavljene in mnogim so se ob pogledu cedile sline. V promet pa so najbolj šle „tikvine potice“. Razstavljene so bile tudi fotografije in drugi dokumenti iz preteklih prireditev, tako da se je marsikdo lahko prepoznal…

Darinka Vidonja, predsednica bodonskega društva kmečkih žena Klas, je izrazila željo, da bi bila njihova gibanica iz buč, po domače ji pravijo tikvača, biba, repnjača ali idinjača, prepoznavna ne samo v nastajajočem krajinskem parku Goričko, ampak tudi drugod po domovini in čez mejo. Zato so tudi izdali brošurico receptov Buče na toliko načinov in še več. Iz te najstarejše kmečke poljščine, ki je lahko pomemben vir dohodka na kmetijah, pripravljajo celo vrsto jedi (juhe, enolončnice, prikuhe, priloge, solate, omake, kompote, marmelade,nadeve za pogače in reteše). Bučna semena so cenjena v ljudskem zdravilstvu in farmacevtski industriji…
Besedilo in foto: O.B.

Za pričakovati je podražitev slastnega bučnega olja
LETOS PREPOLOVLJEN TUDI PRIDELEK BUČ
Enako kot pridelovalcem mnogih drugih kmetijskih kultur, so letošnja katastrofalna neurja s točo povzročila velikansko škodo tudi pridelovalcem buč, s tem pa so posredno zelo prizadeti tudi potrošniki bučnega olja. Glede na to, da je letošnji povprečni izpad pridelka – buč, okoli 50 odstotkov, je zanesljivo, da bo prihodnjo zimo tudi bučno olje bistveno dražje. Po mnenju priznanega pomurskega oljarja Sandija Šeruga bi do podražitve tega produkta moralo priti tudi sploh, ker da cena kakovostnega bučnega olja ne bi smela toliko zaostajati za ceno v sosednji Avstriji, sedaj pa jih bo k podražitvi prisililo tudi pomanjkanje bučnic, oz. njihova višja odkupna cena. Šeruga sicer poudarja, da je letošnji izpad pridelave buč različen od območja do območja, tako da znaša ta ponekod le do deset, drugod pa tudi do 80 odstotkov. Ponekod so namreč sadeži tako uničeni, da se jih praktično ne izplača niti pobirati, kajti namesto, da bi v povprečju bili v velikosti košarkarske, so ti ponekod le povprečno velikosti teniške žoge, kot je slikovito predstavil pridelek bučk eden izmed prekmurskih kmetov.

Sicer pa dobri pomurski in štajerski gostinci vedo, da za goste, predvsem Štajerce in Prekmurce, kakor tudi Avstrijce in še katere, solata brez bučnega olja, pravzaprav ni solata. Tako kot denimo na Primorskem cenijo olivno olje, cenijo namreč na tem koncu države bučno olje. In čeprav nekatere večje oljarne izdelujejo bučna in solatna olja, so ljudje v Pomurju in na Štajerskem posebej navdušeni nad domačim bučnim oljem, predvsem zaradi specifičnega okusa in vonja. Ravno zaradi tega ne preseneča dejstvo, da je na tem koncu države, predvsem na območju Slovenskih goric in Prlekije, še sedaj v obratovanju veliko domačih oljarn in da jih je v preteklosti bilo še precej več. Tudi danes namreč kmetje, ki pridelujejo buče, sončnice in oljno repico, najraje sami izdelujejo olje, kar jim je v tovrstnih oljarnah tudi omogočeno. Sicer pa, po pričevanju starejših pridelovalcev, v preteklosti ni bilo buč, ki so dajale golo seme in so ga iz obdanih lusk morali ročno luščiti. Zato je po zimi, ob luščenju bučnega semena bil pravi kmečki praznik, kajti vedno se je zbralo veliko ljudi in so pogosto po opravljenem delu prirejali tudi plese. Naslednji dan je sledilo žganje oluščenega semena, iz katerega je teklo gosto dišeče olje, ki je blagodarno polnilo nosnice navzočih.

Dandanes pa se je tudi na tem področju marsikaj spremenilo: Med drugim ni več niti tovrstnega luščenja, toda ostalo je enako pridelovanje olja in zato so “še živeče” oljarne, med kmeti in tudi potrošniki, še bolj cenjene. Tako samo ob magistralki M 10/I, od Radenec do Lenarta, je kar nekaj takšnih oljarn, kjer diši tako kot v nobeni hotelski kuhinji. Naj omenimo le oljarni Šeruga na Meleh in Maloh v Zg. Ščavnici, ali pa Ketiš v Bendeiktu in Peternel v Žerjavcih… Vse so to znane oljarne, kjer veliko tukajšnjih prebivalcev že desetletja sami stiskajo bučno in drugo olje, drugi pa ga spet v istih teh oljarnah kupujejo. Pri oljaru Sandiju Šerugi na Meleh pri Radencih, kjer imajo veliko kooperantov za pridelovanje bučnic in kjer pridelajo veliko bučnega in drugih olj za trg smo izvedeli, da s prodajo le tega ni posebnih težav, kajti potrošniki čedalje bolj cenijo domačo kakovost. Za liter kakovostnega olja potrebno 2,3 do 2,8 kg bučnega semena (gleizdorf, Wiesa, Slovenska golica…).

Bučno olje je tudi zdravilno
Kot je znano buče so doma v Mehiki in Teksasu; v Evropo pa so jih prinesli Španci. Prvi je namreč o bučah pisal Krištof Kolumb v svojem dnevniku 3. decembra 1492. Sicer pa najlepše buče uspevajo na sončni legi, v globoki in vlažni, humusni zemlji. Buče in bučno olje pa so tudi zdravilo, saj je ljudsko zdravilstvo že zdavnaj spoznalo zdravilnost bučnih semen, ki pa je dobilo tudi znanstveno potrditev. Bučno olje je, po mnenju medicine, koristno zdravilo proti glistam in trakulji, saj bučno seme vsebuje snovi, ki škodujejo črevesnim zajedalcem in jih odganjajo. Bučno lje je koristno tudi kot zdravilo za opekline, z njim lahko zatiramo od mraza razpokano kožo na rokah in nogah. Tudi ljudem, ki imajo težave s prostato je dobrodošlo uživanje bučnega olja, enako pa tudi bučno meso, ki je dobro za dieto želodčnih bolnikov…
(ob)