NAJTEJA BUČA JE MERILA NEVERJETNIH 175 KILOGRAMOV
Poleg razstav, odlične kulinarike, druenja in zabave, v ospredju ocenjevanje bučnega olja, izbira najteje buče, priprava različnih jedi iz buč…
V organizaciji Drutva kmečkih ena ťKlasŤ iz Bodoncev, Kmetijsko svetovalne slube pri KGZ Murska Sobota, in občine Puconci, je minulo nedeljo (28.9) od 11. ure naprej v (in ob) gasilskem domu Bodonci na Goričkem, potekal tradicionalni, 6. ťPraznik buč 2008Ť. V okviru zanimive prireditve, na kateri se je trlo obiskovalcev od blizu in daleč, ki so bili navdueni nad videnim in doivetim, se je zvrstilo kar nekaj zanimivo dogodkov. Predvsem so prikazali buče pripravljene na različne načine, ki nam lahko sluijo tudi v vsakodnevni prehrani ali pa za oblikovanje različnih aranmajev. Pri samem projektu bodo sodelovali tudi učenci O Puconci in drugi otroci, ki so risali in pisali na temo buč, ob tem so tekmovali v pripravi dobrot iz buč v kotličku, ocenjevali so bučno olje (od 15 vzorcev po est zlatih in srebrnih ter dve bronasti kolajni), izbirali najtejo bučo (pridelal jo je Marijan Topolnik iz Krievcev pri Ljutomeru kar 175 kg), pokazali so kako se luči bučno seme, pripravili so vako trnico z domačimi izdelki ter izdelki ljudske in umetnostne obrti. Obiskovalci so pojedli veliko domačih, predvsem bučnih dobrot in sploh veselo in zanimivo je bilo. Sploh pa so, po besedah predsednice Drutva kmečkih ena ťKlasŤ Darinke Vidonja, tudi organizatorji bili več kot zadovoljni, njim pa je pravzaprav v ospredju, da so zadovoljni obiskovalci, zaradi katerih prireditev tudi poteka. Potoila je Vidonjeva, da je letos vse skupaj bilo nekoliko teje pripraviti, ker je toča uničila večji del buč, a kljub temu jim je uspelo. Na prireditvi so vsi prisotni lahko dobili tudi informacije o bučah, veliko izbranih receptov o pripravi jedi iz buč. Slednje so bile tudi razstavljene in mnogim so se ob pogledu cedile sline. V promet pa so najbolj le tikvine potice. Razstavljene so bile tudi fotografije in drugi dokumenti iz preteklih prireditev, tako da se je marsikdo lahko prepoznal…
Darinka Vidonja, predsednica bodonskega drutva kmečkih ena Klas, je izrazila eljo, da bi bila njihova gibanica iz buč, po domače ji pravijo tikvača, biba, repnjača ali idinjača, prepoznavna ne samo v nastajajočem krajinskem parku Goričko, ampak tudi drugod po domovini in čez mejo. Zato so tudi izdali brourico receptov Buče na toliko načinov in e več. Iz te najstareje kmečke poljčine, ki je lahko pomemben vir dohodka na kmetijah, pripravljajo celo vrsto jedi (juhe, enolončnice, prikuhe, priloge, solate, omake, kompote, marmelade,nadeve za pogače in retee). Bučna semena so cenjena v ljudskem zdravilstvu in farmacevtski industriji…
Besedilo in foto: O.B.
Za pričakovati je podraitev slastnega bučnega olja
LETOS PREPOLOVLJEN TUDI PRIDELEK BUČ
Enako kot pridelovalcem mnogih drugih kmetijskih kultur, so letonja katastrofalna neurja s točo povzročila velikansko kodo tudi pridelovalcem buč, s tem pa so posredno zelo prizadeti tudi potroniki bučnega olja. Glede na to, da je letonji povprečni izpad pridelka buč, okoli 50 odstotkov, je zanesljivo, da bo prihodnjo zimo tudi bučno olje bistveno draje. Po mnenju priznanega pomurskega oljarja Sandija eruga bi do podraitve tega produkta moralo priti tudi sploh, ker da cena kakovostnega bučnega olja ne bi smela toliko zaostajati za ceno v sosednji Avstriji, sedaj pa jih bo k podraitvi prisililo tudi pomanjkanje bučnic, oz. njihova vija odkupna cena. eruga sicer poudarja, da je letonji izpad pridelave buč različen od območja do območja, tako da znaa ta ponekod le do deset, drugod pa tudi do 80 odstotkov. Ponekod so namreč sadei tako uničeni, da se jih praktično ne izplača niti pobirati, kajti namesto, da bi v povprečju bili v velikosti koarkarske, so ti ponekod le povprečno velikosti tenike oge, kot je slikovito predstavil pridelek bučk eden izmed prekmurskih kmetov.
Sicer pa dobri pomurski in tajerski gostinci vedo, da za goste, predvsem tajerce in Prekmurce, kakor tudi Avstrijce in e katere, solata brez bučnega olja, pravzaprav ni solata. Tako kot denimo na Primorskem cenijo olivno olje, cenijo namreč na tem koncu drave bučno olje. In čeprav nekatere večje oljarne izdelujejo bučna in solatna olja, so ljudje v Pomurju in na tajerskem posebej navdueni nad domačim bučnim oljem, predvsem zaradi specifičnega okusa in vonja. Ravno zaradi tega ne preseneča dejstvo, da je na tem koncu drave, predvsem na območju Slovenskih goric in Prlekije, e sedaj v obratovanju veliko domačih oljarn in da jih je v preteklosti bilo e precej več. Tudi danes namreč kmetje, ki pridelujejo buče, sončnice in oljno repico, najraje sami izdelujejo olje, kar jim je v tovrstnih oljarnah tudi omogočeno. Sicer pa, po pričevanju starejih pridelovalcev, v preteklosti ni bilo buč, ki so dajale golo seme in so ga iz obdanih lusk morali ročno lučiti. Zato je po zimi, ob lučenju bučnega semena bil pravi kmečki praznik, kajti vedno se je zbralo veliko ljudi in so pogosto po opravljenem delu prirejali tudi plese. Naslednji dan je sledilo ganje olučenega semena, iz katerega je teklo gosto dieče olje, ki je blagodarno polnilo nosnice navzočih.
Dandanes pa se je tudi na tem področju marsikaj spremenilo: Med drugim ni več niti tovrstnega lučenja, toda ostalo je enako pridelovanje olja in zato so e iveče oljarne, med kmeti in tudi potroniki, e bolj cenjene. Tako samo ob magistralki M 10/I, od Radenec do Lenarta, je kar nekaj taknih oljarn, kjer dii tako kot v nobeni hotelski kuhinji. Naj omenimo le oljarni eruga na Meleh in Maloh v Zg. čavnici, ali pa Keti v Bendeiktu in Peternel v erjavcih… Vse so to znane oljarne, kjer veliko tukajnjih prebivalcev e desetletja sami stiskajo bučno in drugo olje, drugi pa ga spet v istih teh oljarnah kupujejo. Pri oljaru Sandiju erugi na Meleh pri Radencih, kjer imajo veliko kooperantov za pridelovanje bučnic in kjer pridelajo veliko bučnega in drugih olj za trg smo izvedeli, da s prodajo le tega ni posebnih teav, kajti potroniki čedalje bolj cenijo domačo kakovost. Za liter kakovostnega olja potrebno 2,3 do 2,8 kg bučnega semena (gleizdorf, Wiesa, Slovenska golica…).
Bučno olje je tudi zdravilno
Kot je znano buče so doma v Mehiki in Teksasu; v Evropo pa so jih prinesli panci. Prvi je namreč o bučah pisal Kritof Kolumb v svojem dnevniku 3. decembra 1492. Sicer pa najlepe buče uspevajo na sončni legi, v globoki in vlani, humusni zemlji. Buče in bučno olje pa so tudi zdravilo, saj je ljudsko zdravilstvo e zdavnaj spoznalo zdravilnost bučnih semen, ki pa je dobilo tudi znanstveno potrditev. Bučno olje je, po mnenju medicine, koristno zdravilo proti glistam in trakulji, saj bučno seme vsebuje snovi, ki kodujejo črevesnim zajedalcem in jih odganjajo. Bučno lje je koristno tudi kot zdravilo za opekline, z njim lahko zatiramo od mraza razpokano koo na rokah in nogah. Tudi ljudem, ki imajo teave s prostato je dobrodolo uivanje bučnega olja, enako pa tudi bučno meso, ki je dobro za dieto elodčnih bolnikov…
(ob)
