Pomursko bučno olje za Avstralce

Največ potrošnikov v Avstraliji je sicer Slovencev in Avstrijcev, toda vedno več po tem zdravilnem izdelku sežejo tudi Avstralci…Oljarna Šaruga že osmo leto izvaža tudi na sedmi kontinent

POMURSKO BUČNO OLJE ZA AVSTRALCE

Pred dnevi je v posebnem kontejnerju, z ladjo proti daljni Avstraliji, že osmo leto zapovrstjo, „odpotovalo“ pomursko bučno olje proizvedeno v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni. In v družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da potrošniki v daljni državi, na sedmem kontinentu, tako cenijo njihovo domače bučno olje, narejeno po receptih njihovih prednikov. A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih prednikov, babic in dedkov, nikakor ni dovolj. „V kvalitetno bučno olje mora vstopiti tudi naša moderna znanost, naši mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost bučnega olja in nenazadnje pravilno izbrana embalaža (steklenice, ki obdržijo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več). S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem, dosežemo da je naše bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilen volj, barvo in vse potrebno. Zato je velika razlika med bučnim oljem proizvedenim v naši oljarni in Avstrijsko-štajerskim oljem, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celziusovih. Tako je njihovo bučno olje brez vonja in ima zelo karakteristično črno-zeleno barvo, ki se oprijeme posode v katero ga nalijete. To pa je tako, kot bi jedli koruzni storž brez slastnega koruznega zrnja“, pravi Aleksander Šaruga, ki ga moti, da se pri nas še vedno mnogi odločajo za različne dejavnosti in se potem izgovarjajo na „recepte svojih dedov in babic“. Po njegovem prepričanju kakovost lahko delaš le na svojem področju, eni v vinogradništvu, drugi v oljarstvu, tretji pa…
„Kakovostno ne moreš sedeti na dveh ali treh stolih. Tudi to je rek naših dedov. In poduk celotne zgodbe je, da so naši dedki dejansko imeli dobre recepte, ki pa jih je potrebno oplemenititi z znanjem mladih tehnologov in spoznavanjem novih tehnologij“, dodaja Šaruga.

Kakorkoli že, “Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo… Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje. Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino – bučno olje – polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej…”, je med drugim zapisano v 70 – letni kroniki in prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.

In v zadnjih dobrih osmih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odramal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje, čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. ťGlede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 5000 litrov bučnega olja letno, kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno, kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučniceŤ, nam je povedal Sandi Šaruga, lastnik in direktor Oljarne Šaruga, ki nam je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.

Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje, ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja, da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti, olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja, toda samo tistega kakovostnega. ťV Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano, da olje prihaja iz Slovenije, iz PomurjaŤ, dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto, in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja. Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov. Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo tudi samo ťolovoŤ – stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno), obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo (za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis, posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetije. S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev, ki pomagajo Dariniki in Sandiju ter hčerama Svetlano in Katji. In to je pravi primer kmetovanja in gospodarjenja, kot to delajo na drugi strani Mure.

Sicer pa za svojo obrt so Šarugovi zelo dobro in sodobno opremljeni. ťOd kar sva z ženo, leta 1992 prevzela oljarno in kmetijo, sva se odločila za bolj intenzivno pridelavo bučnega semena in se je pokazalo, da moramo iti v razne posodobitve. In potem ko smo v zadnjih letih že nabavili nekaj nove tehnologije (nova sušilnica semena, posodobljena predelovalnica olja…), smo se potem, poleg nenehnega vlaganja, odločili tudi za nabavo stroja za pobiranje in čiščenje buč, sedaj še novo stiskalnico, tako da je naša dnevna kapaciteta predelave okoli 700 kg bunic, oz. pridelava okoli 300 litrov olja”, pravi Sandi Šaruga, ki je prepričan, da je pridelovanje bučnic in predelovanje semenk v olje kljub vsemu donosen posel. “Mislim da, kajti potrošniki oz. ljudje vedno bolj cenijo bučno olje in tudi samo seme buč. Bučno olje se več ne uporablja zgolj za prelive za razne solate, temveč se čedalje bolj uporablja tudi v zdravstvu, kajti bučnice in bučno olje vsebuje zelo veliko vitaminov A,D in E. Ravno zaradi tega buče in bučno olje čedalje več rabijo tudi v farmacevtski industriji. Na zahodu sta bučno olje in bučnice zelo cenjeni že dalj časa, sedaj pa to postaja tudi pri nas. Če bi imeli nekoliko širšo pomoč družbene skupnosti ali vsaj občine bi, prepričan sem, od tega imeli veliko korist vsi, tako mi, kot kmetje, občina, država in potrošniki. Kljub vsemu, mi tudi v prihodnje mislimo nadaljevati našo tradicijo, saj s tem želimo pomagati tudi kmetom, da lahko plasirajo svoj produkt, toda če ne bo kakšne družbene pomoči bomo pač v doglednem času zaokrožili proizvodnjo brez nadaljnje širitve, kajti sami smo tudi s tem zadovoljni, čeprav bi, ob pomoči lahko veliko tudi izvažali, kajti na zahodu je veliko povpraševanje tako bo bučnem olju kot semenkah, in ponavljam, takrat bi vsi imeli veliko korist“, je prepričan Šaruga, ki je tudi razočaran, da nekateri „pridelujejo“ bučno olje pod vsemi kritikami Ob tem naš sogovornik dodaja, da je letošnja letina bučnic bila slaba, saj je toča naredila svoje, in glede na cene bučnic, bo najbrž tudi pravo bučno olje dražje.
Besedilo in foto: Oste Bakal