Štefanova trgatev Gamay

Potem, ko je v vinorodnih okoliših Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, že doslej potekalo veliko število predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Treh kraljev, Silvestrska, Antonova, Prešernova, Svečnična…), se jim je že lani pridružila še ena, pa še to dodatno nenavadna. Vse druge trgatve potekajo namreč v vinogradu, najnovejša – Štefanova trgatev, pa je že drugič potekala kar na dvorišču.
„ŠTEFANOV GAMAY 2008“ ZA IZBRANO DRUŽBO

Pri vinskemu vitezu in predsedniku UO OZS Štefanu Pavlinjeku so opravili 2. „Štefanovo trgatev“

Ugledni prekmurski podjetnik, sicer predsednik UO Obrtne zbornice Slovenije, Štefan Pavlinjek, ki je mimogrede lani bil razglašen tudi za naj managerja jugovzhodne Evrope, hkrati pa je postal vinski vitez, je namreč pripravili 2. „Štefanovo trgatev“ kar na dvorišču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za več kot 130 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjeki pred nekaj leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču.

In potem ko je lani pozimi v Portorožu postal vinski vitez – pripravnik, se je Štefan Pavlinjek takrat odločil za posebno trgatev, nanj pa so povabili kar stotnijo ljudi, gostov od blizu in daleč. Na letošnji, 2. trgatvi je bilo „trgačev“ nekoliko manj, a kljub temu je bilo sila prijetno in veselo. V ospredju so tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi s konzulom in tajnikom pomurskega omizja, Slovenskega reda vinskih vitezov, Francem Škrobarjem in Zlatkom Borakom. In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili okoli 70 litrov sladkega „gamaja“, ki je meril zavidljivih 105 okelsov, so se vsi prepustili veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci, na čelu s kuharskim mojstrom Brankom Časarjem. Med drugim so poskusili tudi lanski letnik Štefanovega vina gamay, in ga družno pohvalili. Lani so sicer stisnili nekaj več kot vina kot letos. A to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in novi vitez jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov gamay 2008“ gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunskih vin.

Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…).

Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš.
Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko – kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom.

K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju "Bojadiser-Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj "klonov", ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.

Besedilo in foto: O.B.