Velikonočne jedi nosijo posebna sporočila.
Pirhi, unka, kruh, hren, potica, …, tako je, to so jedi, ki so zelo okusne in dobrodole na vsakem jedilniku.
V velikonočnem času so nepogreljive, saj v sebi nosijo globoka sporočila.
Poslikana oz. pobarvana jajca, imenovana pirhi (izraz piros v madarčini pomeni rdeča barva, v grčini ogenj, čeko pyreti pa pomeni biti rdeč), so prvotno bila rdeče in rumene barve. Kasneje se je kraenje pirhov razvilo v eno od najlepih oblik slovenske ljudske umetnosti in domiljije.
V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, belice, predvsem pa predstavljajo simbol ivljenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmago in uspeh. Po slovenski tradiciji so najlepe pisanice dobili fantje od svojih deklet, saj je pisanica rdeča – ljubezen goreča.
Kako je potekal postopek barvanja jajc, katerega so se e v davnini posluevale nae babice: surovo jajce obloijo z različnimi travami in cveticami; vse skupaj zavijejo v bombano krpo ali najlonsko nogavico; jajce skuhajo v vodi, v katero so natresli čebulne olupke (barvamo lahko tudi s črno kavo ali projo).
Ob odhodu k blagoslovu, se pod posebnim prtičem, torej skrivajo: hren, pirhi, unka, klobasa, potica, velikonočni kruh ipd. Poleg prazničnega pritrkavanja, procesije, velikonočne sveče in pesmi, e posebej ťalelujeŤ, spadajo k velikonočnim praznikom blagoslovljena jedila. Vse to naj bi nam pomagalo, da bi z vsem svojim bitjem doumeli in se veselili največje skrivnosti nae vere: Jezus je vstal od mrtvih. Ne le pamet, uesa in oči, vse nae telo naj bi vstopilo v praznovanje. Zato ima skrbno pripravljena koara, ki jo nesemo k blagoslovu na veliko soboto, svoje posebno mesto. A sama hrana in polna miza dobrot e ne naredita praznika. Pomemben je tudi pomen, ki ga dajemo posameznim jedem.
Kaj pomenijo vsa ta jedila, ki jih zauijemo na veliko noč? Vsaka jed ima poseben pomen in nas na svoj način eli povezati z vstalim Gospodom: Hren spominja na eblje: Prva hrana, ki jo zauijemo na praznik, je hren. Po obliki nas spominja na eblje, s katerimi je bil Jezus pribit na kri. Ima oster in pekoč okus. Taknih jedi sicer ne maramo preveč, a v velikonočnem jutru ga le vzemimo, in to s posebno hvalenostjo. Njegov pekoči okus govori o Jezusovih pekočih ranah, ki jih je prejel za nae odreenje. Pirhi predstavljajo grob: Najbolj priljubljena hrana so gotovo pirhi. Tudi tisti jih z veseljem pripravljajo, ki ne poznajo njihovega skritega pomena. Pirh predstavlja grob, v katerega je bilo poloeno Jezusovo mrtvo telo. Kot pičanec razbije lupino pirha, tako je Jezus razbil skalovje groba, ko je vstal od mrtvih. Pisane barve, s katerimi jih barvamo, nam govorijo o veselju, da je ta, ki je bil mrtev, oivel. O tem naj bi govorile tudi risbe in okraski, s katerimi jih okrasimo. To je lahko Jezusovo ime, kratice in simboli, ki nas spominjajo nanj (IHS, aleluja, jagnje, kelih, ). Izjema med pirhi so rdeči. Ti spominjajo na kaplje Jezusove krvi. Velikonočna unka Jezusovo telo: Velikonočna unka e s svojim omamnim vonjem naredi prijetno ozračje. To okusno in dobro meso je pomemben del velikonočnega egna. Spominja nas na Jezusovo telo. Jezus je na svojem telesu pretrpel mnogo naporov in bolečine. Dal je svoje telo, da je bilo mučeno, pretepeno, pribito na kri in tri ure v velikih bolečinah viselo na njem. Njegovo mrtvo telo je bilo prebodeno s sulico, povito v platno in poloeno v grob. Ni nas odreil v svojih mislih ali eljah, ampak v svojem telesu. Dal je svoje telo svoje meso za nas. Po vstajenju se je učencem prikazal v svojem telesu, ki je nosilo znamenja ran. Meso velikonočne unke nam govori o tem, da se nam Jezus sam daje v hrano. On je hrana za nae večno ivljenje.
Potica in kruh vstajenje: Vsaka gospodinja, ki pripravlja velikonočno koaro za egen, je e posebej vesela in ponosna, če je v njej lepa in dobra potica ali velikonočni kruh. Nekoč, ko so povsod pekli kruh doma, so rekli, da ima v vsaki hii drugačen okus. To velja tudi za potico. Veliko receptov in monosti je, kako jo pripravimo; po Sloveniji so navade zelo različne. Vemo, da se kruh speče iz moke, ki jo zmeljemo iz peničnih zrn. Jezus sam je bil podoben peničnemu zrnu, ko so njegovo mrtvo telo poloili v zemljo. Tudi itno zrno je mrtvo, a ko ga posejemo na polje, se v njem prebudi novo ivljenje in začne rasti. Potica, spečena v okroglem modlu, nas na veliko noč spominja na trnovo krono, ki so jo vojaki poloili Jezusu na glavo. Okusna in dobra potica nam daje le malo slutiti vse dobrote in sladkosti, ki smo jih v resnici deleni z Jezusovim odreenjem.
Je e kaj ostalo v velikonočni koari?
Je, kajne? Velika noč je velik praznik in zelo povezan z naim ivljenjem. Ljudje so e od nekdaj radi dajali v koaro e druga ivila, značilna za njihov kraj. Praznična miza na velikonočno jutro naj bo prostor praznovanja nae vere. Naj bo pri njej prostor tudi Zanj, ki je razlog naega veselja.
Besedilo in foto: O.B.
