RADGONSKIM GORICAM E 40 NASLOVOV AMPION!
Od Ljubljane, davnega leta 1985, čez Preov, Split, Beograd, Novi sad, Sarajevo, do Gornje Radgone, leta 2009, so vina, predvsem penine iz Radgonskih goric osvojila 40 naslovov ampion, ter desetine velikih zlatih, zlatih, srebrnih in bronastih medalj
Borut Cvetkovič, direktor in Klavdija Topolovec, glavna enologinja, drube Radgonske gorice d.d. so v Gornji Radgoni, z veseljem pripravili srečanje z novinarji na katerem so z zadovoljstvom nazdravili svojim ampionom, ob tem so predstavili doseke na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer njihova vina, zlasti penine, nenehno poseejo po visokih in celo najvijih dosekih. Zlata radgonska penina je namreč na 35. odprtem dravnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2009, prijela e 40. ampiona, najviji naslov kakovosti. Na letonjem ocenjevanju vin Vino Slovenija v Gornji Radgoni so med 766 vzorci, ki jih je poslalo 263 pridelovalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvake, Italije in Madarske, podelili 14 ampionskih naslovov, 37 velikih zlatih medalj, 194 zlatih in 219 srebrnih medalj. Med ampioni je bila polsuha zlata radgonska penina, letnik 2006, polnjena maja 2007 v seriji 80.000 steklenic, s sekundarno fermatacijo ter degorirana junija 2009- Osnovno vino je chardonay.
Druba Radgonske gorice je letos za zlato radgonsko penino prejela e zavidljivo tevilo ampionov in zlatih medalj. V mesecu marcu je osvojila dva ampiona, prvega na 14. mednarodnem ocenjevanju vin in močnih alkoholnih pijač na sejmu Gast 2009 v Splitu, in sicer za zlato radgonsko penino brut, letnik 2004. Na istem ocenjevanju smo prijeli tudi zlato medaljo za suho zlato radgonsko penino, letnik 2008 ter srebrno medaljo za zlato radgonsko penino rose in za polsuho zlato radgonsko penino. Drugega ampiona smo osvojili na mednarodnem festivalu vin v Sarajevu za zlato radgonsko penino brut, letnik 2004, je med drugim dejal direktor Cvetkovič. Dodal je, da so se udeleili tudi enega največjih evropskih kmetijsko ivilskih sejmov v Novem Sadu, kjer so na ocenjevanju vin in ganih pijač osvojili ampiona za zlato radgonsko penino, letnik 2004, in zlato medaljo za zlato radgonsko penino, letnik 2006. Junija letos so na I. mednarodnem ocenjevanju vin The Royal Wine Challenge ali t.i. Kraljevskem ocenjevanju v Beogradu, kjer so se predstavljali tevilni proizvajalci mirnih in penečih vin iz 15 evropskih drav, prejeli ampiona za zlato radgonsko penino, brut letnik 2004.
Radgonske gorice so sicer za zlato radgonsko penino prejele 40 ampionskih naslovov in več kot 200 zlatih in velikih zlatih medalj, na mednarodnih ocenjevanjih, od Ljubljane, preko Preova, Splita, Beograda, Novega sada, Sarajeva Bruslja, Londona, Bordouxa, Pariza, Zagreba…, do Gornje Radgone,. Tam bodo v bodoče gotovo uspene tudi nove blagovne znamke in druge novosti iz Radgonskih goric, Enologinja Klavdija Topolovec je namreč predstavila novost v asortimanu penečih vin iz Radgonskih goric, penino Pinq, ki se po okusu uvrča med polsuhe penine, osnovno vino pa je modri pinot, ki daje poseben rubinasto rdeč odtenek. Predstavljena je tudi linija Radgona linija modernih tipov vina, kjer so zajete značilne sorte okolia Radgonskih goric (radgonska panina, sivi pinot in sauvignon).
Podjetje Radgonske gorice Gornja Radgona d.d. je sicer priznani proizvajalec vrhunskih vin.Vino pridelujejo iz grozdja, ki raste v vinogradih, zasajenih po prisojnih legah dela Slovenskih goric med rekama čavnico in Muro, na stičiču predalpske in panonske klime, ki daje vinu vrhunsko kvaliteto ter posebno sveino. V svoji vinski kleti polnijo zlato radgonsko penino po klasični ali ampanjski metodi e od leta 1852, ime tajerska penina je bilo namreč takrat objavljeno v Bleweisovih novicah. Pridelujejo e srebrno radgonsko penino po tankovski ali charmat metodi, traminec ťs črno etiketoŤ, avtohtono sorto radgonska ranina, pa tudi mnoga druga buteljčna vina. Ob koncu drugega tisočletja so pod slapom, ki teče iz skale grajskega hriba in je najbolj zanimiv pritok reke Mure, obnovili klet za svoja buteljčna vina. Več kot 120.000 steklenic različnih vrhunskih vin hranijo v dveh kleteh, ki sta povezani s hodnikom. Slap je za vinsko klet nenavadna atrakcija, ki ustvarja posebno vzduje ob pokunjah naih vin.
Radgonske gorice se razprostirajo med Muro in čavnico, preko Hercegovčaka, Polic, Zbigovcev, Orehovcev, Črenjevcev, vse do Janevega Vrha. Tu se srečuje alpska klima s sveimi poletji in vlanim zrakom, z izrazito celinskim podnebjem panonske niine, ki prinaa suha in vroča poletja ter ostro zimo. Prav ta toplota celinskega podnebja in vlanost zraka alpskega podnebja, skupaj z različnimi tipi tal, od lahkih pečenih, lapornatih, do tekih glinastih tal, vplivajo na razvoj arom in izrazito sortnost njihovih vin. Sortna paleta je zelo pestra od ranine, ki je v Radgoni nala domovinsko pravico, do traminca, sauvignona, sivega pinota, modrega pinota in chardonnaya, ki je osnovno vino za zlato radgonsko penino ipd. Ponaajo se z izjemnimi vinogradnikimi legami: Rezač, Hudrga, Ropoa, Plato, malc, Katan, in Vurcinger, kjer pridelujejo grozdje za vina posebnih kakovosti…
Besedilo in foto: O.B.
LETOS TIRINAJST AMPIONOV
Na Pomurskem sejmiču v Gornji Radgoni, kjer je potekalo 35. odprto dravno ocenjevanje vin Vino Slovenija – Gornja Radgona 2009, je strokovna komisija, sestavljena iz mednarodno priznanih enologov ocenila zavidljivih 766 vzorcev, ki jih je v ocenjevanje poslalo 263 pridelovalcev iz Slovenije, Avstrije, Madarske, Hrvake in Italije. Člani komisije so bil razdeljeni v tiri skupine, katere so vodili: dr. Mojmir Wondra, ki je tudi predsednik ocenjevanja, dr. Friderik Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. In letonje ocenjevanje s tako veliki tevilom vzorcev pa je dopolnila tudi kakovost, saj je tudi tudi kakovostna bera vin je bila odlična. Komisija je podelila 14 ampionskih naslovov, 37 velikih zlatih medalj, 194 zlatih in 219 srebrnih medalj. Izločenih pa je bilo le devet vzorcev.
Ko gre za posebna priznanja, so gotovo najbolj zadovoljni tam kjer so dobili tiri ampionske naslove, in to je Vinska klet Joefa Prusa s Krmačine pri Metliki (Vinorodni okoli Bela krajina) za traminec LV 2007, sauvignon SJI 2001, metliko črnino PTP 2008 in sauvignon NPV 2001. Po enega ampiona so dobili: Vinska klet Gorika Brda (Vinorodni okoli Gorika Brda) za chardonnay Q 2008, Vina Gjerke iz Fikincev (Vinorodni okoli Prekmurje) za chardonnay 2008, Obiteljski podrum Mlinarić iz Jalovca pri trigovi na Hrvakem za traminec PT 2006, druba Vinakoper iz Kopra (Vinorodni okoli Slovenska Istra) za merlot capris 2005, Darko Grbec iz Kobdilja pri tanjelu (Vinorodni okoli Kras) za teran PTP 2008, Weingut Felberjōrgl iz Avstrije iz kraja Hōch pri Kitzeck im Sausal za sauvignon blanc kreuzegg 2008, Ivan Marko Jamek iz Manče pri Vipavi (Vinorodni okoli Vipava) za rumeni mukat 2008, druina Mavretič iz Draičev pri Metliki (Vinorodni okoli Bela Krajina) za vino Belokranjec PTP 2008, Robert Jarkovič, Klet Gadova peč iz Broda pri Podbočju (Vinorodni okoli Dolenjska) za cviček PTP 2008 in druba Radgonske Gorice iz Gornje Radgone (Vinorodni okoli tajerska Slovenija) za zlato radgonsko penino 2006. Vinar leta pa je bil Belokranjec Joe Prus.
O.B.
