V Hercegovčaku je potekal I. Dan penin, pargljev in domačih dobrot
HIA PENINE FRANGE
Zemlja v okolici Radgone je prijazna, valovita in nudi lepe sončne lege za občutljive trte najimenitnejih sort. Vinogradi so tukaj zliti z zemljo. Frangei nadaljujejo 160 letno tradicijo pridelovanja penin v Gornji Radgoni po stari klasični metodi, kjer vino prvič vre v hrastovih sodih, drugič pa v steklenicah. V hrastovih sodih zorijo plemenita vina, v steklenicah pa iskrive penine in izbrana vina. Frangeeve penine so prejele tevilna odličja doma in v tujini…
Kakor je narava v svoji neskončni modrosti znala zunaj oblikovati arhitekturo svoje podobe, tako je v Frangeevi kleti človek znal prisluhniti njeni modrosti in jo prenesti v notranjost. Čudoviti oboki in stebri spominjajo na cerkev, na zmes med staro in nekoliko teko romantiko in vitko eleganco gotike.
PARGLJI SE PODAJO FRANGEEVIM PENINAM
Minulo nedeljo (9.5.) se je pri Hii penine Frange v Hercegovčaku pri Gornji Radgoni, zgodil izjemen vinsko kulinarični dogodek. Druina Frange je namreč v sodelovanju z druino Vuk, ki se ukvarja s pridelovanjem pargljev, ter Turistično kmetijo Rokar, v svoji kleti in okrog nje, sicer streljaj od srediča Gornje Radgone, pripravila ťDan penin, pargljev in domačih dobrotŤ. Zanimivi dogodek, ki je po lepem in sončnem vremenu potekal na parkiriču in v kletno proizvodnih in degustacijskih prostorih Hie penin Frange, je v Radgonske gorice pritegnil na stotine obiskovalcev, ki so uivali v vrhunski kapljici in dobri kulinariki. Izpostavilo pa se je tudi, da veliko ljudi e vedno ni spoznalo pravega pomena pargljev, a so tisti, ki so poskusili dobrote znanega kuharskega mojstra Matjaa Pozderca, svoje mnenje bistveno spremenili. Sicer pa, celotni dogodek, ki je prava dopolnitev turistični ponudbi radgonskega območja, je minil v prijetnem vzduje, obilico dobrot pa dopolnjevala izmenjavo mnenj o penini, o neupravičeno (pre)malo znani Frangeevi kleti, o pargljih vinu in kulinariki sploh…
Za mnoge so posebni dogodek bili vodeni ogledi po ampanjski in klasični kleti ter degustacijski sobi, unikatno urejenih prostorov Hie penin Frange, kar je bilo v domeni gospodinje Valerije Frange in vinske kraljice Radgonsko Kapelskih goric Andreje Plohl. In prav med omenjenimi vodenimi ogledi so mnogi obiskovalci prvič sliali marsikaj zanimivega in koristnega, predvsem o častitljivi zgodovini Frangeevih penin in vin. Med več kot ducat lastnih penin pa so gostitelji prvič predstavili in ponudili penini iz traminca in modrega pinota.
Sploh pa se je ponovno potrdilo, da je območje Gornje Radgone e desetletja in stoletja prava vinogradnika Meka, kar e vedo tisoče pravih ljubiteljev vrhunskih vin in penin. V kleteh na radgonskem območju ponujajo vse tisto kar je narava ponudila v najbolji obliki, torej vrhunska tiha in peneča se vina, na katerim radgonsko kapelskim vinogradnikom zavidajo stanovski kolegi marsikje po Sloveniji ter tujini, saj ne smemo prezreti, da so prav Francozi e pred 160 leti v Gornji Radgoni začeli pridelovati penine po klasični metodi. To so počeli vse do konca 2. svetovne vojne, potem pa so vajeti predali izvrstnim enologom in tehnologom z območja Radgonsko Kapelskih goric, kjer se ponaajo s tevilnimi enkratnimi vinogradniki in kletmi. Med slednjimi pa pripada eno častnih mest Frangeevi kleti, kajti omenjene vajeti od Francozov je pred več kot estdesetimi leti, med drugimi prevzel tudi tefan Frange, ki je več kot 40 let izdeloval klasično penino, tako v nekdanjem Kmetijskem kombinatu Radgona, kot doma v Hercegovčaku. Očeta tefana sedaj ni več, toda njegove korenine so zelo globoke, Frangeeva vina, predvsem penine pa so vedno bolj znane po vsej dravi, v tevilnih sosednjih in drugih evropskih dravah, ter praktično po vseh celinah. Po novem pa bo vedno več tistih, ki bodo z zadovoljstvom in veseljem posegali, kajti tevilnim e uveljavljenim kletem na radgonskem območju, se je prav pri Frangeevih, in prav v Hercegovčaku pridruila nova hia penin.
Pred nedavnim je namreč ugledala luč sveta najnoveja vinska pridobitev in s tem nova turistična destinacija. Namenu so, zaenkrat neuradno, predali novo vinsko klet imenovano ťHia penin FrangeŤ, kjer zorijo Frangeeve penine in vina, klet pa jim slui tudi za oglede in izvajanje degustacij. Zakonca Jernej in Valerija Frange, čeprav sta tudirala povsem drugega, sta odlično nasledila Jernejevega očeta tefana, in zato ne preseneča, da se mimo radgonske avtobusne postaje, osnovne ole in lovskega doma, čedalje proti novi kleti vali več osebnih avtomobilov in tudi avtobusov od blizu in daleč. V bodoče pa jih bo e več, saj sta se Frangeeva odločila za agresiven nastop na domačem in tudi tujem trgu. e pred uradno otvoritvijo, ki se bo zgodilo nekje poleti, ko bodo dokončali e nekatere malenkosti, elijo namreč seznaniti čim ire mnoice pravih ljubiteljev vinske kapljice, dobre kulinarike, lepih vinogradov in narave, prijetnega okolja. V svojem namenu skuajo tudi z vlaganjem v promocijo, pogostitve različnih ciljnih skupin, pritegniti njihovo pozornost, saj sta Frangeeva prepričana, da se jim bo vsak v ta namen vloen evro večkratno vrnil.
In potem, ko so e konec lanskega leta pripravili nekaj dogodkov, na katere so povabili mnoge znane in uspene Slovence, tevilne vinske kraljice, potem znance in poslovne prijatelje, sedaj so začeli k sebi vabiti druge ciljne skupine, ko so predstavniki vseh slovenskih turističnih agencij, ter različnih turistično informativnih centrov iz okolice, potem animatorji v pomurskih in tajerskih zdraviličih, ki so jih seznanili s ponudbo in monostih obiska. Sledijo povabila in srečanja za slovenske odvetnike, zdravnike, profesorje ipd.. Valerija Frange, univerzitetno izobraena pravnica, in njen mo Jernej sicer univ. dipl, in, geod. nam povesta, da so novo vinsko klet gradili skoraj desetletje, pravzaprav dobrih sedem let, in v njeno gradnjo je bilo vloenega veliko truda, energije, časa in seveda denarja, e posebej ob dejstvu, da gre nekaj unikatnega.
Klet je namreč grajena v starem domačem stilu, iz stare opeke, masivnega lesa ter kovakih elementov, kar vse ji daje poseben čar, čar večnosti in mogočnosti. Grajena je v treh etaah, skupne kvadrature okoli 1.300 kvadratnih metrov. V kletnih prostorih se nahaja ťampanjska kletŤ oz. zorilnica penin, kapacitete nekje 120.000 steklenic, v pritličju je polnilna linija s tlačnim polnilcem, strojem za etiketiranje steklenic ter cisternami za pridelavo penin po charmat metodi, v prvem nadstropju pa se nahaja degustacijska soba s pultom za 60 gostov ter pomoni prostori. V gradnji pa je tudi prizidek, ki bo sprejel e več kot 100 gostov. Izjemoma je moen ogled tudi nae čez 200 let stare vinske kleti, kjer hranimo vino v izključno hrastovih sodih, skupne kapacitete 70.000 litrov. Lepo je nao staro vinsko klet opisal gospod Drago Medved v knjigi ťNajlepe trte na SlovenskemŤ, ko pravi takole: Kakor je narava v svoji neskončni modrosti znala zunaj oblikovati arhitekturo svoje podobe, tako je v Frangeevi kleti človek znal prisluhniti njeni modrosti in jo prenesti v notranjost. Čudoviti oboki in stebri spominjajo na cerkev, na zmes med staro in nekoliko teko romantiko in vitko eleganco gotike, pravi Jernej, ki je e posebej ponosen, da so njihove penine e ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije oble celi svet, saj so jih izključno za ta namen naročila vsa slovenska veleposlanitva po svetu. Sploh pa svoje izdelke, poleg po vsej dravi Sloveniji, Frangeevi prodajajo tudi izven slovenskega prostora, in sicer tudi na Japonsko, Nizozemsko, Hrvako, v vico, Nemčijo, Avstrijo, Italijo, ZDA…
Frangeeve penine, na katere so lastniki ponosni, in ki jih v svoji vinski hii pridelujejo po stari klasični metodi so označene pod blagovno znamko FP Premier. To so: FP Premier ekstra suha; FP Premier suha; FP Premier polsuha; ter FP Premier rose polsuha. Osnova za njihove penine je vino sorte chardonnay, pri rose peninah pa modri pinot. Pridelujejo tudi nekaj penin po charmat metodi, ki nosijo blagovno znamko Radgona cuvee, FP Fruit, in to so: FP Fruit z okusom gozdne jagode, posladka; FP Fruit z okusom vinogradnike breskve, posladka ter Radgona cuvee, polsuha. Kot novost v svoji ponudbi v letu 2010 pa so pripravili oemneno penino iz traminca ter penino iz modrega pinota.
Besedilo in foto: Oste Bakal