Slovenske penine v precepu vinskih vitezov
V Gornji Radgoni se pripravljajo na tradicionalni 7. viteki turnir
Na Pomurskem sejmiču v Gornji Radgoni in v gostiču Adanič (Kramberger) na Meleh je potekala seja Sveta Slovenskega vitekega reda, na kateri so člani najvijega organa reda kratko pregledali kaj so naredili v minulem obdobju, ter dogovorili delo do konca letonjega leta. V ospredju srečanja pa je bil dogovor o tradicionalnem 7. Vitekem turnirju, ki v okviru mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma Agra, poteka vsako leto konec avgusta, na Pomurskem sejmiču v Gornji Radgoni. Letonji, 7. viteki turnir, katerega pokrovitelj je Pomurski sejem d.d., bo v torek, 24. avgusta, na njem pa bodo vitezi, pod vodstvom dr. Mojmira Wondra, prvič izbirali viteko penino. Ob dejstvu, da se je v Sloveniji v zadnjih letih občutno povečalo tevilo pridelovalcev penin, saj jih je menda e krepko nad 100, niti ne preseneča, da bodo vinski vitezi letos v precep vzeli prav omenjeno vrhunsko kapljico z mehurčki.
Slovenski red vitezov je sicer bil ustanovljen leta 2004, a kljub svoji mladosti je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. V redu je trenutno 96 članov, ki skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradnitvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglaajo lahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto, v Gornji Radgoni, izbirajo viteko vino. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju ambasadorja reda Milana Kneeviča, dvig domoljubja. Delujemo v irem drubenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina. Tako smo doslej izdali e tiri knjige, Prva izmed teh knjig je bila "200 vinskih pesmi in napitnic", ki smo jo poimenovali v čast vinu in domovini, sledijo pa: Tartufi in vino, Vino in stare slovenske jedi, ter na koncu Haloze pokrajina, ljudje in vino. Za vse te knjige, čigavi avtorji so nai člani, smo prejeli priznanja doma in v tujini, najvije priznanje pa smo leta 2007 prijeli na Kitajskem za knjigo Tartufi in vino, ki je bila razglaena za najboljo knjigo s področja kulinarike in vina za omenjeno leto. In če vemo, da po svetu letno izide 25.000 taknih knjig potem je jasno kakna čast nas je doletela, nam je razlagal ambasador Kneevič, ki je e posebej pohvalil delovanje Pomurskega omizja, ki da dobro dela, dobro sodeluje z organizacijami in ustanovami v regiji, ter tudi s sorodnimi organizacijami v tujini, zlasti na Madarske, in tako veliko prispeva k ugledu reda.
V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postane, če ima določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Mora biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spotovati mora vinsko kapljico, jo promovirati in iriti kulturo pitja vina, mora biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvije mono priti do tevilke 160. Slovenski red deluje v osmih vitekih omizij (Pomurje, Ptuj Ormo, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najviji skupni organ pa je omenjeni Svet reda.
Sicer pa druenje med taknimi častilci vrhunske vinske kapljice, kot so vinski vitezi, nikomur ne more biti dolgočasno. Mi pa smo na samem vitekem srečanju, v spročenem in prijetnem vzduju, med drugim lahko sliali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druenju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta teje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudeni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna e vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva ivljenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeke ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrinjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in alosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetnikim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro e samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 166 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 36 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma (danes: Agra) v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo Slovenska vinska olimpijada, danes: Vino Slovenija Gornja Radgona…
TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA
Viteki red deluje na kulturno – drubenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in irjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čačenja in razglaanja plemenitih vin, ter pospeevanja najboljih lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krčanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, lahtno duhovnost in viteko prijateljstvo,
6. Vsi zapriseenci vitekega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseenec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteki red dolen v zasebnem, slubenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.
(ob)
