Sedmič je zasedalo Zdruenje slovenskega reda vitezov vina.
MEDSE SE SPREJELI DEVET NOVIH ČLANOV
Trenutno so v Sloveniji skupaj 104 članice in člani omenjenega vitekega zdruenja; Med člani, od vinogradnikov, do gospodarstvenikov, politikov, pevcev, igralcev, vinskih kraljic, akademikov
Izjemno slovesno in svečano je bilo minuli konec tedna, torej tik pred prvo adventno nedeljo, ter pred sv. Barbaro, in sv. Miklavem. Zdruenje slovenskega reda vitezov vina, ki deluje v devetih omizjih po vsej dravi, in ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradičansko Panonski) reda vitezov vina, je namreč v Predjamskem gradu v Postojni, imelo tradicionalno,7. letno ťViteko slovesnostŤ. Na slovesnosti, katero so popestrili s posebnim kulturnim programom, predavanjem dr. Mojmirja Wondra o kulturi pitja vina, ter vrhunsko vinsko kapljico in kulinaričnimi dobrotami, je dosedanjih 95 članic in članov, medse sprejelo e osem novih članov in eno članico. Hkrati pa so nekaj dosedanjih vitezov povzdignili, in sicer: 7 jih je napredovalo in pripravnika v viteza II. reda, pet iz viteza II. reda, v viteza I. reda ter tirje iz viteza I. reda v Viteza vina.
In med novo sprejetimi, enako kot med dosedanjimi vitezi vina, so namreč prav vsi sloji prebivalstva, kajti kot je v pozdravnem nagovoru dejal ambasador Slovenskega vitekega reda Milan Kneevič, v njihovem zdruenju ni razlik. In zato ne preseneča, da so med njimi: vinogradniki, podjetniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki, doktorji in magistri znanosti, torej mnogi javni, znani in manj znani dravljani, ki častijo vino kot nekaj svetega. V svojem nagovoru na slovesnosti je ambasador Kneevič med drugim povedal, da je v zdruenju trenutno nekaj nad 100 članic in članov, kar je nekje dobra polovica, načrtovanega članstva. Z zadovoljstvom je zato ugotovil, da so medse sprejeli e devet članic in članov, hkrati je bil vesel, da se je tokratne viteke svečanosti udeleilo tako veliko tevilo starih članic in članov, saj jih je bilo nad 70.
Slovenski red vitezov deluje ele sedmo leto, a kljub svoji mladosti je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradnitvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglaajo lahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto, v Gornji Radgoni, izbirajo viteko vino. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju ambasadorja reda Milana Kneeviča, dvig domoljubja. Delujemo v irem drubenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina. Tako smo doslej izdali e tiri knjige, Prva izmed teh knjig je bila ť200 vinskih pesmi in napitnicŤ, ki smo jo poimenovali v čast vinu in domovini, sledijo pa: Tartufi in vino, Vino in stare slovenske jedi, ter na koncu Haloze pokrajina, ljudje in vino. Za vse te knjige, čigavi avtorji so nai člani, smo prejeli priznanja doma in v tujini, najvije priznanje pa smo leta 2007 prijeli na Kitajskem za knjigo Tartufi in vino, ki je bila razglaena za najboljo knjigo s področja kulinarike in vina za omenjeno leto. In če vemo, da po svetu letno izide 25.000 taknih knjig potem je jasno kakna čast nas je doletela, nam je razlagal ambasador Kneevič.
Na zanimivi in prijetni viteki slovesnosti v Postojni smo lahko sliali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druenju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta teje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudeni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna e vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva ivljenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeke ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrinjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in alosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetnikim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro e samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 166 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja…
V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postane, če ima določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Mora biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spotovati mora vinsko kapljico, jo promovirati in iriti kulturo pitja vina, mora biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvije mono priti do tevilke 160. Slovenski red deluje v devetih vitekih omizij (Pomurje, Ptuj Ormo, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najviji skupni organ pa je omenjeni Svet reda.
Tokrat so v Postojni napredovali: Iz viteza vina I. reda, v viteza vina: Ernest Ebenpanger, Alojz Filipič (oba omizje Pomurje), Lidija Ruko in Katja Grabovac (obe Ptujsko ormoko omizje), iz viteza vina II. reda, v viteza vina I. reda so napredovali: Zlatko Borak (omizje Pomurje), Rado Stojanovič (omizje Ljubljana), Vladimir Koroec (Ptujsko-ormoko omizje), Iztok Podkrinik (omizje Cilje) in Janez Kramberger (omizje Maribor), iz vitez vina pripravnik, v vitez vina II. reda: Ciril Smrkolj (omizje Ljubljana), Miran Kunst (omizje Maribor), Ivan Simonič, Ivan Urbanč (oba omizje Dolenjska-Bela krajina Posavje)Gapar Misič, Stanislav Renčelj (oba omizje Slovenska Istra Kras), Joe Skonta in Hadrian Korsi (oba omizje Brdo Vipava). Sprejeti so tudi novi vitezi pripravniki, in sicer: Nina Levičnik, Gojmit Lenjak – Gojc (oba omizje Ljubljana), Franc Klainek (Ptujsko ormoko omizje), Joe Hančik, Duan Zorko (oba omizje Pomurje), Peter Misja (omizje Celje), Miha Butora, Matja Han (oba omizje Dolenjska Bela krajina Posavje) in Venčeslav Piot (omizje Slovenska Istra Kras).
O.B.
SLOVESNA ZAPRISEGA SLOVENSKEMU REDU VITEZOV VINA
Ob sprejemu v viteki red zaprisegam:
1. Da bom spotoval-a pravila Slovenskega reda vitezov vina in se zavzemal-a za njegov ugled doma in po svetu.
2. Da bom spotoval-a in iril-a tradicionalne vrednote vinske kulture.
3. Da bom častil-a plemenita vina in razvijal-a viteko prijateljstvo.
4. Da bom podpiral-a in posredoval-a okolju znanstvena in strokovna vedenja o vinu.
5. Da bom v Redu in izven izraal-a domoljubje in gojil-a prijateljstvo do sorodnih vinskih zdruenj.
V čast vinu in domovini!
TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA
Viteki red deluje na kulturno – drubenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in irjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čačenja in razglaanja plemenitih vin, ter pospeevanja najboljih lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krčanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejanvosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, lahtno duhovnost in viteko prijateljstvo in
6. Vsi zapriseenci vitekega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseenec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteki red dolen v zasebnem, slubenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.
(ob)
