Osmič je zasedalo Združenje slovenskega reda vitezov vina

Trenutno so v Sloveniji skupaj 103 članice in člani omenjenega viteškega združenja; Med člani, od vinogradnikov, do gospodarstvenikov, politikov, pevcev, igralcev, vinskih kraljic, akademikov…
AMBASADOR JE OKRCAL NEKATERE ČLANE

Izjemno slovesno in svečano je bilo v prostorih Zdravilišča Radenci, kjer je Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki deluje v devetih omizjih po vsej državi, in ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradiščansko – Panonski) reda vitezov vina, imelo tradicionalni, 8. letni ťViteški zborŤ. Na zboru, katero so popestrili s posebnim kulturnim programom, in kjer so prisotne viteze in vitezinje pozdravili direktor hotela Radin v Radencih, Miha Veberič, predstavnica Zavoda za turizem in šport Radenci, Jasna Koren, in radenski župan Janez Rihtarič, je kakšnih 70 udov združenja spregovorilo o delu v minulem letu, o financah, sprejeli pa so tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto. Sam zbor se je, pod geslom „V čast vinu in domovini“, začel s himno „Hvalnica slovenskemu vinu“. Zanimiva je bila tudi predstavitev ampelografskega vinograda v Dobrovniku, ki ga je predstavil vitez Jožef Hančik. Ob vrhunski vinski kapljici, za katero so poskrbeli predvsem pomurski vitezi in drugi vinogradniki z radgonsko – kapelskega območja, ter kulinaričnimi dobrotami, za katere so poskrbeli kuharji Zdravilišča Radenci in domače kmečke ženske, so obeležili okrogle jubileje članov reda, nekaterim pa so podelili statusne listine (7 jih je napredovalo iz pripravnika v viteza II. reda, pet iz viteza II. reda, v viteza I. reda ter štirje iz viteza I. reda v Viteza vina).

Sedaj so v Združenju natanko 103 članice in člana (9 pripravnikov, 54 vitezov II. reda, 22 vitezov I. reda ter 18 vitezov vina). In med njimi so prav vsi sloji prebivalstva, kajti kot je v pozdravnem nagovoru dejal ambasador Slovenskega viteškega reda Milan Kneževič, v njihovem združenju ni razlik. In zato ne preseneča, da so med njimi: vinogradniki, podjetniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki, doktorji in magistri znanosti, torej mnogi javni, znani in manj znani državljani, ki častijo vino kot nekaj svetega. V svojem nagovoru na slovesnosti je ambasador Kneževič med drugim povedal, da je v združenju trenutno nekaj nad 100 članic in članov, a nekateri niso preveč aktivni in ne izpolnjujejo svojega viteškega poslanstva. Zato je Kneževič nekatere posameznike okrcal, saj je dejal da se niti 70 odstotkov članstva ne udeležuje srečanj, prireditev in drugih aktivnosti združenja. Posebej je Kneževič nezadovoljen s tremi člani, ki se niso udeležili niti enega dogodka, kar osemnajst pa jih ne izpolnjuje kriterijev za pripadnost redu vitezov. „Po eni strani smo ponosni, da se po naši zaslugi dviguje spoštljivost do slovenskih vin in kultura pitja vina, po drugi strani pa sem razočaran, da nekateri člani ne sodelujejo ustrezno pri delu združenja in omizij“, je med drugim povedal ambasador Združenja vitezov vina Milan Kneževič, ki je dodal, da je najslabše stanje v mariborskem in ljubljanskem omizju.

Slovenski red vitezov deluje šele osmo leto, a kljub svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto, v Gornji Radgoni, izbirajo „viteško vino“. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju ambasadorja reda Milana Kneževiča, dvig domoljubja. „Delujemo v širšem družbenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina. Tako smo doslej izdali že štiri knjige, Prva izmed teh knjig je bila 200 vinskih pesmi in napitnic, ki smo jo poimenovali v čast vinu in domovini, sledijo pa: Tartufi in vino, Vino in stare slovenske jedi, ter na koncu Haloze – pokrajina, ljudje in vino. Za vse te knjige, čigavi avtorji so naši člani, smo prejeli priznanja doma in v tujini, najvišje priznanje pa smo leta 2007 prijeli na Kitajskem za knjigo Tartufi in vino, ki je bila razglašena za najboljšo knjigo s področja kulinarike in vina za omenjeno leto. In če vemo, da po svetu letno izide 25.000 takšnih knjig potem je jasno kakšna čast nas je doletela“, nam je razlagal ambasador Kneževič.

Na zanimivi in prijetni viteški slovesnosti v Radencih smo lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 167 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja…

V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Slovenski red deluje v devetih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je Svet reda.

Besedilo in foto: O.B.