Trenutno so v Sloveniji skupaj 103 članice in člani omenjenega vitekega zdruenja; Med člani, od vinogradnikov, do gospodarstvenikov, politikov, pevcev, igralcev, vinskih kraljic, akademikov
AMBASADOR JE OKRCAL NEKATERE ČLANE
Izjemno slovesno in svečano je bilo v prostorih Zdraviliča Radenci, kjer je Zdruenje slovenskega reda vitezov vina, ki deluje v devetih omizjih po vsej dravi, in ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradičansko Panonski) reda vitezov vina, imelo tradicionalni, 8. letni ťViteki zborŤ. Na zboru, katero so popestrili s posebnim kulturnim programom, in kjer so prisotne viteze in vitezinje pozdravili direktor hotela Radin v Radencih, Miha Veberič, predstavnica Zavoda za turizem in port Radenci, Jasna Koren, in radenski upan Janez Rihtarič, je kaknih 70 udov zdruenja spregovorilo o delu v minulem letu, o financah, sprejeli pa so tudi program dela in finančni načrt za letonje leto. Sam zbor se je, pod geslom V čast vinu in domovini, začel s himno Hvalnica slovenskemu vinu. Zanimiva je bila tudi predstavitev ampelografskega vinograda v Dobrovniku, ki ga je predstavil vitez Joef Hančik. Ob vrhunski vinski kapljici, za katero so poskrbeli predvsem pomurski vitezi in drugi vinogradniki z radgonsko kapelskega območja, ter kulinaričnimi dobrotami, za katere so poskrbeli kuharji Zdraviliča Radenci in domače kmečke enske, so obeleili okrogle jubileje članov reda, nekaterim pa so podelili statusne listine (7 jih je napredovalo iz pripravnika v viteza II. reda, pet iz viteza II. reda, v viteza I. reda ter tirje iz viteza I. reda v Viteza vina).
Sedaj so v Zdruenju natanko 103 članice in člana (9 pripravnikov, 54 vitezov II. reda, 22 vitezov I. reda ter 18 vitezov vina). In med njimi so prav vsi sloji prebivalstva, kajti kot je v pozdravnem nagovoru dejal ambasador Slovenskega vitekega reda Milan Kneevič, v njihovem zdruenju ni razlik. In zato ne preseneča, da so med njimi: vinogradniki, podjetniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki, doktorji in magistri znanosti, torej mnogi javni, znani in manj znani dravljani, ki častijo vino kot nekaj svetega. V svojem nagovoru na slovesnosti je ambasador Kneevič med drugim povedal, da je v zdruenju trenutno nekaj nad 100 članic in članov, a nekateri niso preveč aktivni in ne izpolnjujejo svojega vitekega poslanstva. Zato je Kneevič nekatere posameznike okrcal, saj je dejal da se niti 70 odstotkov članstva ne udeleuje srečanj, prireditev in drugih aktivnosti zdruenja. Posebej je Kneevič nezadovoljen s tremi člani, ki se niso udeleili niti enega dogodka, kar osemnajst pa jih ne izpolnjuje kriterijev za pripadnost redu vitezov. Po eni strani smo ponosni, da se po nai zaslugi dviguje spotljivost do slovenskih vin in kultura pitja vina, po drugi strani pa sem razočaran, da nekateri člani ne sodelujejo ustrezno pri delu zdruenja in omizij, je med drugim povedal ambasador Zdruenja vitezov vina Milan Kneevič, ki je dodal, da je najslabe stanje v mariborskem in ljubljanskem omizju.
Slovenski red vitezov deluje ele osmo leto, a kljub svoji mladosti je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradnitvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglaajo lahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto, v Gornji Radgoni, izbirajo viteko vino. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju ambasadorja reda Milana Kneeviča, dvig domoljubja. Delujemo v irem drubenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina. Tako smo doslej izdali e tiri knjige, Prva izmed teh knjig je bila 200 vinskih pesmi in napitnic, ki smo jo poimenovali v čast vinu in domovini, sledijo pa: Tartufi in vino, Vino in stare slovenske jedi, ter na koncu Haloze pokrajina, ljudje in vino. Za vse te knjige, čigavi avtorji so nai člani, smo prejeli priznanja doma in v tujini, najvije priznanje pa smo leta 2007 prijeli na Kitajskem za knjigo Tartufi in vino, ki je bila razglaena za najboljo knjigo s področja kulinarike in vina za omenjeno leto. In če vemo, da po svetu letno izide 25.000 taknih knjig potem je jasno kakna čast nas je doletela, nam je razlagal ambasador Kneevič.
Na zanimivi in prijetni viteki slovesnosti v Radencih smo lahko sliali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druenju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta teje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudeni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna e vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva ivljenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeke ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrinjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in alosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetnikim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro e samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 167 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja…
V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postane, če ima določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Mora biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spotovati mora vinsko kapljico, jo promovirati in iriti kulturo pitja vina, mora biti domoljub. Slovenski red deluje v devetih vitekih omizij (Pomurje, Ptuj Ormo, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najviji skupni organ pa je Svet reda.
Besedilo in foto: O.B.
