Potem, ko je v vinorodnih okoliih Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, e doslej potekalo veliko tevilo predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklaveva, Lucijina, Boična, Treh kraljev, Silvestrska, Novoletna, Antonova, Preernova, Svečnična…), se jim je e pred petimi leti pridruila e ena, pa e to dodatno nenavadna. Vse druge trgatve potekajo namreč v vinogradu, tefanova trgatev, pa je e estič potekala kar na dvoriču.
TEFANOV GAMAY 2012 ZA IZBRANO DRUBO
Pri vinskemu vitezu tefanu Pavlinjeku opravili 6. tefanovo trgatev
Ugledni prekmurski podjetnik tefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez, je namreč pripravili 6. tefanovo trgatev kar na dvoriču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za več kot 130 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjakovi pred nekaj leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilnikem dvoriču.
Letonja trgatev je bila kar topla, kajti temperature so se za letni čas dvignile visoko nad ničlo. Tudi na letonji, 6. trgatvi je bila zraven več deset trgačev, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, in spet je bilo sila prijetno in veselo. Največ se je jedlo in pilo, potem pa so eni trgali, drugi stiskali…, potem pa spet pokuine vin. V ospredju so tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda vinskih vitezov. In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili okoli 100 litrov sladkega gamaja, ki je meril zavidljivih 120 okelsov, so se vsi prepustili veselemu druenju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. Med drugim so poskusili tudi nekaj minulih letnikov tefanovega vina gamay, in ga druno pohvalili. Lani so sicer stisnili nekaj manj vina kot letos. A to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letonji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po sploni ugotovitvi odlična in vitez tefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično doolal, tako da bo tefanov gamay 2012 gotovo nael samo izbrano drubo in prave poznavalce vrhunskih vin.
Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabih vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okroje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (vica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, juni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, vica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, vinja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse Gamaye v en ko; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana e Rimljanom. Za malo slabe poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko – kam z viki rdeče masovnice, ki da laje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvakem govorečem področju "Bojadiser-Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni pribliek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa e nekaj "klonov", ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.
Besedilo in foto: O.B.
