REZULTATI OCENJEVANJA VINO SLOVENIJA GORNJA RADGONA 2013 IN VINO SLOVENIJA GORNJA RADGONA "BIO"
Vsi REZULTATI razvrčeni po sortah (pdf) :::>>>
Od ponedeljka, 22. do srede 24. julija 2013 sta pod okriljem 51. Mednarodnega kmetijsko-ivilskega sejma AGRA 2013 potekala 39. odprto dravno ocenjevanje vin – Vino Slovenija Gornja Radgona ter 3. odprto ocenjevanje vin iz ekoloko pridelanega grozdja, Vino Slovenija Gornja Radgona "BIO". Na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona, ki se lahko med slovenskimi vinskimi ocenjevanji pohvali z najmočnejo domačo konkurenco in je obenem edino ocenjevanje vin v Sloveniji s kakovostno mednarodno konkurenco, ter na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona ťBIOŤ je skupaj sodelovalo 155 pridelovalcev s 495 vzorci vin iz tirih drav. Predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra, predstojnik Katedre za tehnologijo vina na Biotehniki fakulteti v Ljubljani, je po končanem ocenjevanju podal naslednjo izjavo:
ťMed belimi vini so prevladovala bela suha in posluha vina. Opaziti je bilo, da jih večina sledi modernejemu trendu s svetlejo barvo, izrazno sortno cvetico, z nekoliko manj alkohola in s prijetno pitkostjo. Povečini so bila ta vina zelo lepo ocenjena.
Po drugi strani so člane komisij navduila tudi rdeča vina, bogata na fenolih, zorjena bodisi v lesu, bodisi z biolokim razkisom, ki ugodno vpliva na kakovost in mehkobo vina. Bilo je sicer nekoliko manj terana in cvička, zato pa so bili tisti, ki smo jih poskusili, izjemne kakovosti. Predvsem pa so očarali cabernet sauvignoni in merloti.
Med penečimi vini lahko e posebej pohvalimo penine Radgonskih Goric, ki so prejele tudi dva ampionska naziva. Na področju penin v primerjavi z mirnimi belimi vini trend ni mladost in iskrivost, temveč bogatost in zrelost v aromi, ki jo je moč doseči le z večletnim staranjem na kvasovkah, na draeh.
Od predikatov lahko v svojem in imenu komisije pohvalim ledena vina in suhe jagodne izbore, med katerimi predstavljajo slovenski in avstrijski pridelovalci resnične vrhunce. Dobra je bila tudi mednarodna zastopanost. e posebej prijetno so presenetili Makedonci, ki so poslali dober nabor lepih, belih vin in se odlično odrezali tudi z rdečimi. 4 ekipe komisije so imele tri dni polne roke dela. Člani so bili lepo usklajeni in med ocenami ni bilo veliko razhajanj. Pohvaliti moram tudi odločitev organizatorja, da nadaljuje z ocenjevanjem vin iz ekoloko pridelanega grozdja. Tu orje ledino skupaj s strokovnjaki, ki vse natančneje definiramo sestavo teh vin in smo si edini glede tega, da morajo biti kljub svoji posebnosti senzorično in tehnoloko dovrena.
Znova lahko pohvalim vso organizacijsko in tehnično ekipo, ki je svoje delo opravila brez kakrnih koli zastojev. Delo je potekalo strokovno in v prijetnem vzduju in to je zagotovo tudi eden od razlogov, da je bilo lahko opravljeno na izredno visokem nivoju. Če se na koncu dotaknem e skupnega tevila vzorcev, lahko ugotovim, da nekoliko manje tevilo ocenjenih vin v primerjavi s preteklim letom kae na to, da splono gospodarsko krizo občutijo tudi vinogradniki in vinarji. Manja količina pa se nikakor ni odraala v kakovosti, ki smo jo okuali. Zdi se, da so zaradi trpkih ekonomskih razmer vinogradniki le e dosledneje izbirali med svojimi vini, in na ocenjevanje poslali le tista, v katerih kvaliteto so najbolj prepričani tudi sami. Na Odprtem dravnem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona smo enologi skladno s pravilnikom obvezani, da poleg tevilčnih ocen podamo tudi opisno oceno in besedno videnje vina. Vse to pa je tudi odlična usmeritev za e bolje delo vinarjev in ustrezno predstavitev vin potronikom. elimo si, da bi trud pridelovalcev podprli tudi z e boljim obvečanjem javnosti, zato skupaj z organizatorjem e razmiljamo, kako bi e naslednje leto k samemu ocenjevanju in izboru najvijih priznanj e tesneje privabili tudi medije.Ť
Na osrednjem delu ocenjevanja je sodelovalo 148 pridelovalcev s 471 vzorci vina iz Avstrije, Hrvake, Makedonije in Slovenije.
Drava tevilo vinarjev / tevilo vzorcev
Avstrija 15 / 66
Hrvaka 7 / 15
Makedonija 5 / 19
Slovenija 121 / 371
Na ocenjevanju je vin iz ekoloko pridelanega grozdja je sodelovalo 7 pridelovalcev iz 2 drav s 24 vzorci vina iz Avstrije in Slovenije.
Drava tevilo vinarjev / tevilo vzorcev
Avstrija 5 / 16
Slovenija 2 / 8
Vina so v tirih komisijah ocenili priznani enologi, ki jih je vodil predsednik ocenjevanja dr. Mojmir Wondra, Biotehnika fakulteta Ljubljana. Predsedniki posameznih komisij so bili poleg dr. Wondre e dr. Miran Vodopivec, mag. Anton Vodovnik ter Iztok Klenar, člani komisij pa: Tadeja Vodovnik Plevnik, Alojz Filipič, Andreja Brglez, Duan Brejc, Zdenko Ivanković, Jernej Martinčič, Botjan Zidar, Joe Ambroič, Darinko Ribolica, Darja Bovha, Klavdija Topolovec pur, Janja Klanjčar, mag. Janez Valdhuber, Bojan Kobal, mag. Darja Zemljič, Simona Hauptman, Uro Valcl, Barbika unič, Martin Palz in Danilo Steyer. Tajnik komisij je bil Ernest Novak. Delo enologov je potekalo neodvisno, ob popolni anonimnosti vzorcev, po mednarodno priznani 100-točkovni metodi,
ki nagrajenim vinom omogoča učinkovito promocijo in trenje v Sloveniji in v EU.
POSEBNA PRIZNANJA
AMPION 2013
ampion za suho nearomatično belo vino
Chardonnay Stobi 2012, Stobi Winery Doeel, Avtopat b.b., Gradsko, Makedonija
ampion za sladko nearomatično belo vino
Welschriesling TBA 2011, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija
ampion za suho rdeče vino mlaje od treh let
Merlot single vineyro 2010 reserva, Chateau Kamnik, Mikei International, Makedonija
ampion za suho rdeče vino stareje od treh let
Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Aleksander Zgonik, Branik, Slovenija
ampion za vino teran PTP
Izbrani teran 1 2012, Vinakras z.o.o. Seana, Slovenija
ampion za aromatično suho vino
Sauvignon Kreuzegg 2012, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija
ampion za aromatično polsladko vino
Gewürztraminer 2012, Pridelovalec: Weingut Puschnig Josef, Leutschach, Avstrija
ampion za aromatično sladko vino
Sauvignon SJI 2001, Vinska klet Prus Joef, Krmačina, Vinorodni okoli Bela krajina, Slovenija
ampion za peneče vino
Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoli tajerska, Slovenija
PRVAKI SLOVENSKIH VINSKO TURISTIČNIH CEST
Vipavska vinsko turistična cesta, Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Branik
Kraka vinsko turistična cesta, Zvrst Sara 2005, Borislav Lisjak, Dutovlje
Istrska vinsko turistična cesta, Capris plemenito rdeče 2008, Vinakoper d.d., Koper
Belokranjska vinsko turistična cesta, Modra frankinja barrique 2009, Vinska klet Prus, Krmačina
Belokranjska vinsko turistična cesta, Traminec 2012, Martin Pečarič, Čurile
Radgonsko kapelska vinsko turistična cesta, Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona
VINAR LETA
Vinar leta bo razglaen na dan vinogradnikov in vinarjev, 27. 8. 2013, na svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj Odprtega dravnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, v okviru 51. Mednarodnega kmetijsko-ivilskega sejma AGRA. Na sejmu AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta, bodo lahko obiskovalci poskusili vina z ocenjevanja v vinogradniko vinarski hali Vino Slovenija in v sejemskem Vinskem hramu, kjer so organizirane odprte in strokovno vodene degustacije. Sejemsko dogajanje bo popestrilo tudi drugo bogato vinogradniko vinarsko dogajanje s strokovnimi posveti, poslovnimi srečanji, novinarskimi konferencami, druabnimi dogodki, posvečenimi vinu in vinski kulturi, z nogometno tekmo Slovenske vinske reprezentance ter z druenjem mladih z vinom in Vinsko kraljico Slovenije 2013, Neo Pavlič.
Vsi REZULTATI razvrčeni po sortah (pdf) :::>>>
Spletna stran Pomurski sejem :::>>>