V Slovenskih goricah, Prekmurju in Prlekiji je trgatev e od nekoč pravi praznik
VESELA DRUČINA POD JAGERIČEVIMI BRAJDAMI!
Za večino slovenskih vinogradnikov in vinarjev letonje leto gotovo ne bo ostalo v lepem spominu, saj so vremenske razmere povzročile nekoliko slabi vinski letnik, mnogi pa so zabeleili tudi količinski izpad. Kljub temu je trgatev marsikje bila prijeten in vesel dogodek ter lepa prilonost za druenje prijateljev. In tako je bilo tudi pri druini Jageričevih v Podgradu, dober streljaj iz srediča Gornje Radgone, kjer so pobirali predvsem grozdje z brajd. Vseeno se je zbralo kaknih 30 prijateljev, sosedov in znancev, ki so ustvarili pravo vzduje. Poleg, da so natrgali lepe količine grozdja, tako da bo gospodar Leon doolal precej domače rdečke, so se vsi udeleenci druili, veselili in se lepo imeli. e med trgatvijo je gospodar skrbel, da nihče ne bil ejen, za domače dobrote pa sta skrbeli gospodinja Irena in hčerka aneta. Po končani trgatvi, ko so kletarji e stiskali natrgano grozdje, pa so ostali, kar pod vedrim nebom, v lepo urejenem okolju pod gozdičkom, uivali v pravem druinskem pikniku, kjer dejansko ničesar ni manjkalo.
ťTo je za nas bila prilonost, da se v tem jesenskem času srečamo s prijatelji, znanci, svojci in sosedi, kajti čedalje se vsi skupaj nekako bolj odtujujemo in to ni dobro. Izkazalo se je, da gre za koristno srečanje in druenje, kjer smo vsi veseli in zadovoljniŤ, nam je z zadovoljstvom razlagal gospodar Leon Jagerič.
Tako se je v Podgradu znova potrdilo, da je poleg tradicionalnih kolin, ki so na kmetijah v severovzhodnem delu Slovenije, praktično celodnevni druinski praznik, trgatev gotovo najpomembneji "kmečki praznik" na območju Slovenskih goric, Prlekije in Prekmurju. Ohranilo se je namreč mnenja, da ťgospodar velja toliko, kolikor ga v klet pospraviŤ, in zato vsak vinogradnik, tudi ljubiteljski, ki da kaj nase, skua delati skozi vse leto tako, da bi letina bila kar se da uspena. In vrhunec celoletnega truda prihaja v teh jesenskih dneh, ko je potrebno pridelek v vinogradu pospraviti v klet. Zaradi tega se vinogradniki e posebej skrbno pripravljajo za trgatev, v tem času pa ima bistveno več dela vinogradnikova gospodinja, kajti e od nekoč veljajo v omenjenem delu drave ťpravilaŤ, kaj je vse treba pripraviti in ponuditi beračem. Z manjimi ťspremembami in dopolnitvamiŤ so se ti običaji in navade ohranjajo tudi danes, ob tem pa je vedno več vračanja na čim stareje običaje, zato pa nihče niti ne razmilja o strojni trgatvi.
Besedilo in foto: O.B.
