Štefanov gamay 2014 za izbrano družbo

Pri vinskemu vitezu Štefanu Pavlinjeku opravili 9. „Štefanovo trgatev“

Medtem ko je v vinorodnih okoliših Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja zaradi vremenskih težav letos odpadlo veliko število predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Treh kraljev…, enako bodo odpadle tudi Silvestrska, Novoletna, Antonova, Prešernova, Svečnična…), se to ni zgodilo s Štefanovo trgatvijo. Ta je še posebej nenavadna, kajti medtem ko vse druge trgatve potekajo v vinogradu, je Štefanova trgatev že devetič potekala kar na dvorišču. Ugledni prekmurski podjetnik Štefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez in konzul Pomurskega omizja Slovenskega reda vinskih vitezov, je namreč pripravili 9. „Štefanovo trgatev“ kar na dvorišču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za okoli 140 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjakovi pred nekaj leti prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču.

Letošnja trgatev je bila kar „topla“, kajti temperature so se za letni čas dvignile visoko nad ničlo. Tudi na letošnji 9. trgatvi je bila prisotnih več deset „trgačev“ od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, in spet je bilo sila prijetno in veselo. Največ se je jedlo in pilo, potem pa so eni trgali, drugi stiskali…, potem pa spet sledile pokušine vin. V ospredju so bili tokrat kot se spodobi vinski vitezi pomurskega omizja Slovenskega reda vinskih vitezov, vse skupaj pa je s harmoniko popestril mladi glasbenik Teodor Bratuša. In ko so potrgali grozdje in stisnili dobrih 200 litrov sladkega „gamaja“, ki je meril skoraj 100 oekslerjev, so se vsi prepustili veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. Med drugim so poskusili tudi nekaj minulih letnikov Štefanovega vina gamay in ga družno pohvalili. Lani so sicer stisnili nekaj manj vina kot letos. A to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo  „Štefanov gamay 2014“ gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunskih vin.

Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic – slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada, breskev, višnja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko – kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno, imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju "Bojadiser -Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj "klonov", ki imajo druga imena; npr.: Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega, stabilnega vina, vendar je bil uspeh zelo pičel, ker kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.


""




Konzulat pod štorkljinim gnezdom

Tik pred začetkom letošnje 9. Štefanove trgatve je na „Lovenjakovem dvoru“ v Polani pri Murski Soboti potekala posebna viteška svečanost. Konzul Slovenskega reda vitezov – omizje za Pomurje, gostitelj Štefan Pavlinjek, njegov predhodnik Franc Škorbar, tajnik reda Zlatko Borak in še nekaj vitezov so uradno namenu predali tudi prvi „Viteški konzulat“ v Sloveniji, podobne pa odpirajo tudi v ostalih sedmih omizjih po državi. Prisotni vitezi so izrazili zadovoljstvo, da mnogi ocenjujejo prav Pomursko omizje kot zelo delovno na področju promocije vin in širjenja kulture pitja vina. Enako so vsi izražali zadovoljstvo, da je pomursko omizje prvo prišlo na idejo, da odprejo „viteški konzulat“, s katerim bo delovanje še dodatno olajšano.

Veseli so tudi, da se njihova praksa nadaljuje po drugih omizjih, kjer prav tako odpirajo kunzulate. „Po svetu sem že pogosto bil gost tovrstnih viteških konzulatov, kjer se srečujejo konzuli in vitezi, ki sprejemajo različne odločitve. In zato sem si mislil, zakaj tudi Pomurje ne bi imelo svojega sedeža omizja za druženje in strokovno delo vitezov. Tako je nastal konzulat tukaj v Polani, kjer se bomo zbirali, družili in širili kulturo pitja naših odličnih vin. Ne smemo pozabiti, da nam že manjka druženja, manjka nam časa za različne pogovore in druženja, ter tudi priložnost, da ob kozarčku zapojemo kakšno lepo slovensko pesem“, nam je povedal novi konzul pomurskega viteškega omizja Štefan Pavlinjek, ki dodaja, da že ves čas v življenju in podjetništvu želi biti korak pred drugimi in tako je tudi odločil ponuditi prostore svoje restavracije za prvi „viteški konzulat“ v Sloveniji.

O.B.