Nekaj magičnega je v tem vinskem festivalu. Razmišljal sem, zakaj je VinDel tako dober, saj se mi vedno vsiljuje primerjava z VINOcomom, ki je po mojem mnenju najboljši festival na naših področjih. Mislim, da sem odkril skrivnost, ki je v tem, da imata oba festivala izjemna voditelja. O profesorju Ivanu Dropuljiću bomo govorili drugič, mogoče po VINOcomu. VinDel pravzaprav vodi Dejan Bajer.
Bistveno je, da je treba za festival delati celo leto. To ni zgodba za dan–dva, to je samo finale in Dejan tako tudi dela. Lahko ga srečate na večini dogodkov in kadarkoli ga vidite, se spomnite VinDela. Mislim, da ga nikoli nisem videl brez nasmeha na obrazu, kar je bistveno, saj je velik poznavalec in take ljudi zbira okoli sebe. Skupaj ustvarjajo izjemno pozitivno energijo, kar se občuti na festivalu. Morda niti sami ne veste, zakaj radi pridete.
Dejan vse rešuje mirno, brez stresa. Tudi če ni tako, tega nihče ne opazi. Navzven teče vse gladko. Bistveno je še nekaj – izpolnil vam bo vsako željo, vi ste gost, vi ste kralj (če smatra, da vaša želja ni primerna, vas bo prepričal, da je to, kar vam nudi, prav tisto, kar vi želite).
Ko enkrat ustvarite takšno atmosfero okoli svojega festivala, postanete kult, nekaj, česar se ljudje drže. Datum je rezerviran za VinDel že leto vnaprej. Uspeh vas ne sme uspavati. Festival mora vsako leto napredovati, sicer zelo hitro krene navzdol.
Človek je ključ do zgodbe. Okoli njega se vrti vse ostalo. Zato se tudi dogaja, da ljudje govorijo, da gredo na festival k Dejanu ali Dropiju. Verjemite, mnogi niso sigurni, kako se kateri festival imenuje, ampak vedo, h komu gredo – in to je glavno. Pomembno je vino, število razstavljavcev, hrana, marketing, ampak človek je bistvo vsega.
Na VinDelu 2015 je bilo tudi nekaj razstavljavcev s Hrvaške, kar je dobro, medsebojno moramo sodelovati – 80 % Slovenije prihaja na Jadran, treba se je pravočasno predstaviti. Prvič so bili npr. v Sloveniji predstavljeni sladoledi Gelati d’Oro.
Slovenska vinska scena je bila prisotna v celoti. Vsi so bili tu. VinDel se enostavno ne izpušča. Poizkusil sem mnogo penečih vin, da se spomnim, kako so dobra. Presenetilo me je peneče vino iz meda – samo med in voda in ni slabo, nasprotno. Obstaja tudi hrvaška verzija te zgodbe in lahko jo preizkusite v slaščičarni Aida na Trgu bana Jelačiča. Lepo je videti prijatelje vinarje, se družiti z njimi, pa tudi poizkusiti nekaj novega.
Bolj kot vino, me vsako leto preseneti njihova gastronomska ponudba. Dobrote, pravo čudo! Variacij bučnega olja in semenk enostavno ne moreš prešteti … Od čokolade in peciva, do namazov in paštet. Paradižniki Lušt je blagovna znamka, ki vas navduši, pa sušene ribe, da ne naštevam naprej. Vse to imamo tudi na Hrvaškem, ne ustvarjamo pa blagovnih znamk, ne posvečamo dovolj pozornosti pakiranju, etiketam. Slovenci imajo celo sceno malih proizvajalcev čokolad, in to vrhunskih. Pri nas gre vse še nekoliko počasneje, a nekoč bo tudi tako. Zato bi morali naši proizvajalci obiskovati vsaj bližnje festivale, da bi videli, kako delajo drugi; mogoče bi dobili kakšno idejo. Temu so festivali tudi namenjeni.
Torej, da končam. Vsi, ki letos niste bili, morate prihodnje leto obvezno na salon VinDel v Maribor.
Tomislav Stiplošek, glavni urednik in soustanovitelj G.E.T.Reporta, hrvaškega on-line časopisa o gastronomiji, enologiji in turizmu.
