Vinski turizem je posebna zvrst gastronomskega ali kulturnega turizma, kjer je potovanje usmerjeno k holističnemu doživetju kulture vina tako v ruralnih kot urbanih okoljih z namenom prodaje vina skozi avtentične ali sodobne vinske zgodbe zavoljo celostnega doživetja vinsko – turističnih identitet in destinacij kot kulturološkega terroirja. Vinski turizem je kreativni in inovativni medij za komuniciranje vina, vinogradnikov, dediščine in kulture vina ter vinoloških posebnosti vinorodnih regij in držav. Je način življenja, umetnost, znanost, filozofija in ekonomija, ki bazira na razumu in čustvih.
Zadnja leta smo priča vse večjemu zanimanju za vinski turizem s strani znanstvene in strokovne javnosti kot tudi številnih deležnikov na področju vinarstva in turizma. Tej tematiki je bila namenjena tudi osrednja tema posveta in okrogle mize na mednarodnem kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni (26. 10. 2025). Bil je zgodovinski dogodek, ki bo zaznamoval prihodnost vinskega turizma na Slovenskem, saj je prvič prišlo do povezovanja sektorjev kmetijstva in turizma, simbolično tudi v obliki nagovorov enega in drugega ministra. Prav oba (Matjaž Han, Mateja Čalušić) sta poudarila pomen medsektorskega povezovanja ter pomen vinske trte, kulture vina in vinskega turizma kot zelo pomembnega gonila trajnostnega razvoja podeželja ter priložnosti za pozicioniranje Slovenije na svetovnem vinsko-turističnem zemljevidu. Dogodek je povezal večino ključnih deležnikov na področju vinskega turizma, odlični odmevi pa nas nagovarjajo z optimizmom in potrebo po nadaljnjem, strateškem in še bolj ciljnem povezovanju raziskovalcev, državnih institucij in ponudnikov storitev na področju vinskega turizma.
Zakaj je vinski turizem pomemben za Slovenijo?
Zaradi večje mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot vinsko-turistične destinacije, večje dodane vrednosti in zaslužka vinarjev in vseh drugih deležnikov na podeželju, zaradi varovanja kulturne krajine, naravnih vrednot in kulturne dediščine, zaradi usmeritev v trajnostni razvoj podeželja, njegove večje privlačnosti in konkurenčnosti, novih zaposlitvenih priložnosti in medsektorskega povezovanja, s čimer se vinski turizem v Sloveniji dviguje nad povprečje in mu daje strateško vrednost.
Pomen vinskega turizma za kmetijski sektor?
Večja diverzifikacija prihodkov, saj vinarji ne tržijo več samo vina, ampak tudi doživetja skozi degustacije, gastronomijo, namestitve. Vino pridobi višjo dodano vrednost, če je povezano z zgodbo družine, kraja in lokalno kulturo. Usmeritev vinarjev v vinski turizem prispeva k ohranjanju kulturne (vinogradniške) krajine tudi s pomočjo turizma in pričakovanj vinskih turistov, ki stremijo k celostnemu doživetju vina, narave in kulture. Vinske kleti in turistične kmetije krepijo sodelovanje z lokalnimi pridelovalci hrane in ustvarjajo gastronomska doživetja.
Pomen vinskega turizma za turistični sektor?
S krepitvijo destinacijske prepoznavnosti in konkurenčnosti se gradi znamko Slovenije kot zelene, butične in avtentične destinacije, podaljšuje se turistična sezona, ki v primeru vinskega turizma ni vezana le na poletne mesece, temveč na celotno leto (trgatve, martinovanja, prireditve in festivali, degustacije). Vpliva na razvoj tematskih destinacij, vinskih cest in poti, na dogodke v vinskih kleteh, vinogradih in izbranih objektih kulturne dediščine. Kultura vina in vinski turizem postajata pomemben motiv za obisk Slovenije z unikatno identiteto, povezano z lokalno kulturo in družinskimi zgodbami. Vinski turizem je povezovalen in se odlično dopolnjuje z drugimi zvrstmi turizma, kot npr. gastronomski, dediščinski/kulturni, outdoor, velnes (vinske terapije) …
Pomen vinskega turizma za kulturni sektor?
Zavoljo valorizacije snovne in nesnovne kulturne dediščine v turizmu, utrjevanja kulturne identitete regij in države. Kultura vina kot sestavina dediščine in umetnosti in kot temelj vinskega turizma vzpostavlja doživetveno sinergijo z različnimi zvrstmi umetnosti (likovna
umetnost, literatura – poezija, proza, ljudsko slovstvo, glasba), izpostavlja pa tudi šege in navade, lokalno kulturo, historične in sodobne identitete, avtentičnost in butičnost. Kultura v vinskem turizmu se odraža skozi praznovanja, prireditve in festivale (rez trte, postavljanje klopotca, martinovanja), ki povezujejo lokalno skupnost in domačine s turisti. Vino in vinski turizem moramo v kontekstu kulture razumeti kot medij/zgodbo/doživetje, ko vinska klet postane prostor interpretacije lokalne zgodovine in identitete kot tudi družine, ko kultura vina postane doživetje – za obiskovalce/turiste in domačine, kar lahko parafraziramo takole: „Bottle of story, not just bottle of wine.“ V kontekstu vinskega turizma moramo začeti izpostavljati tudi kulturološki terroir – pojem, ki poudarja preplet naravnih, kulturnih in diskurzivnih dimenzij vina kot identitetnega izraza kraja.
Prihodnost vinskega turizma bo „glokalna“ – povezovala bo globalne trende z lokalnimi posebnostmi. Odvisna bo od kreativnih in inovativnih oblik povezovanja s sodobnimi tehnologijami in umetno inteligenco. Prihodnost bo izrazito medsektorska, odvisna od stopnje strateške povezanosti med kmetijstvom, turizmom in kulturo oz. od kreativnih partnerstev med Mednarodnim uradom za trto in vino (OIV), Svetovno turistično organizacijo (UN Tourism) in Unescom. Če smo naposled le dočakali zametke partnerstva med kmetijstvom in turizmom na področju vinskega turizma, pa nas v prihodnje čaka še partnerstvo s sektorjem kulture, kar bi se v simboličnem pogledu lahko odražalo tudi v častnih pokroviteljstvih vinskih prireditev in festivalov. A če se ne želimo razvijati stihijsko, ampak sistemsko in sistematično, potrebujemo strategijo trajnostnega razvoja vinskega turizma na Slovenskem, na kar opozarjamo ministrstva že desetletje!
Vinska trta in vino imata posebno mesto v naši zgodovini, brez tega ne moramo razglabljati ne o slovenstvu in ne o slovenski zavesti, zato postaja kultura vina vse pomembnejši medij naše istovetnosti, mednarodne prepoznavnosti in privlačnosti. Kot takšna tvori temelje za razvoj vinskega turizma, kar je več kot le degustiranje vina. Je potovanje skozi zgodbe krajev, zgodovino, kulturo in človeške odnose. Vino brez zgodbe je le pijača – z zgodbo pa postane kultura, ujeta v kozarcu. Pot k vinu je zatorej pot k bistvu evropske identitete in kulture!
Besedilo: Dr. Aleš Gačnik
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2025
