Dr. Simon Kerma: Vinski turizem v Sloveniji – priložnost za povezovanje, sodelovanje in uspešen razvoj

Na 63. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra je 26. avgusta 2025 potekal ambiciozno zastavljen strokovni dogodek z naslovom »Vinski turizem v Sloveniji«, ki sta ga organizirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ter Slovenska turistična organizacija (STO). Dogodek je bil posvečen razvoju vinskega turizma kot enega ključnih potencialov slovenskega turizma in iskanju priložnosti za njegovo uveljavitev in nadgradnjo. Pri izvedbi dogodka, ki je na sejmu Agra doživel svoj prvenec, so tvorno prispevali tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter povabljeni strokovnjaki in poznavalci vinsko-turistične scene v mednarodnem in domačem okolju.

Udeležence so uvodoma nagovorili minister Matjaž Han (MGTŠ), ministrica Mateja Čalušić (MKGP), predstavnica STO Barbara Zmrzlikar in vinska kraljica Nina Polanec. Minister Han je poudaril pomen povezovanja turizma in podeželja, saj sta vino in vinska tradicija hkrati dediščina in sodoben turistični produkt. Po njegovih besedah lahko vinski turizem Slovenijo pozicionira kot prestižno destinacijo, ki združuje kakovost, tradicijo in gostoljubnost. Ministrica Čalušić je izpostavila izzive, s katerimi se srečujejo kmetije – od vlaganj v infrastrukturo do kadrovskih primanjkljajev – ter obljubila podporo države s ciljanimi spodbudami in izobraževanji. Barbara Zmrzlikar pa je predstavila aktivnosti STO pri sistematični promociji vinskega turizma, kjer posebno vlogo igrajo vinske poti, vključevanje v Zeleno shemo slovenskega turizma in projekt Slovenia Unique Experiences.

Osrednji govorec dr. Aleš Gačnik (UP FTŠ Turistica) je opozoril na potrebo po povezovanju kmetijstva, turizma in kulture ter razvoju inovativnih vinsko-turističnih produktov. Predstavil je ključne elemente vinsko-turistične infrastrukture in ponudbe (vinogradniška krajina, vinske kleti, vinske ceste, vinske prireditve in festivali) ter najnovejše trende in izsledke mednarodne študije o globalnem vinskem turizmu. Ključna za Slovenijo je izdelava strategije trajnostnega razvoja vinskega turizma, ki bo povezala različne deležnike.

V okviru dogodka so bila izpostavljena naslednja aktualna vprašanja: ali je Slovenija v svetu sploh prepoznana kot dežela vrhunskih vin, kako okrepiti povezavo med vinom in turizmom ter kako razvijati inovativne produkte za zahtevne goste. Deloma so na to odgovorile predstavitve konkretne ponudbe vinskega turizma iz treh slovenskih vinorodnih dežel: Podravje s primerom prenove Hiše najstarejše trte v Mariboru ter vključevanje vinarjev (Tina Heinrih),  Posavje s sodelovanjem vinarjev v okviru blagovne znamke Okusi Posavja – Kultura & gastronomija na gradu Rajhenburg (Ksenija Kragl) ter Primorska na primeru Brd z najbolj razvito vinsko-turistično ponudbo pri nas (Tina Novak Samec).

O širšem pomenu vinskega turizma za slovensko podeželje je v nadaljevanju spregovorila Renata Kosi (Združenje turističnih kmetij Slovenije), ki je v okviru svoje predstavitve povabila Slavico Grobelnik iz Podvrha v Posavju, da ponazori, kako udejanjajo vinski turizem na njihovi turistični kmetiji. Okuse treh vinorodnih dežel sta udeležencem okrogle mize in obiskovalcem razstavnega prostora MGTŠ poleg Grobelnikove predstavili in v pokušino ponudili še turistična kmetija Red Fairytale iz Marezig (Slovenska Istra) in posestvo Passero iz Tešanovcev (Prekmurje).

Kot dobre prakse inovativnih podjetniških poti so bile predstavljene tudi izbrane zgodbe Wine Brothers (Jaka Bužinel), Posestva Peterc (Uroš Peterc) in Vinagove kleti (Maruša Švelc), kjer so njihovi akterji pokazali, kakšen je lahko podjetniški potencial slovenskega vinskega turizma.

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral dr. Simon Kerma (UP FTŠ Turistica), so povabljeni strokovnjaki poudarili predvsem pomen strateškega medsektorskega povezovanja, izobraževanja in krepitve kulture vina v kontekstu trajnostno-odgovornega razvoja vinskega turizma. Dubravka Kalin, direktorica Direktorata za turizem na MGTŠ, je ob tem posebej izpostavila možnosti podpore in spodbud na sistemski ravni, Nika Gregorič, predstavnica MGKP, pa se je dotaknila problematike (ne)delujočih vinsko-turističnih cest in poskusov njihove reanimacije pri nas. Robert Gorjak iz vinske šole Belvin je s prisotnimi delil svoje izkušnje z vodenj po prestižnih vinskih destinacijah v svetu in jih primerjal s prakso v Sloveniji. Kako navdušiti goste (potencialne vinske turiste) in kakšno vlogo naj pri promociji vinskega turizma odigra sommelier, sta razložila Valentin Bufolin, predsednik društva Sommelier Slovenije, in Nina Bratovž, restavracija JB in članica JRE Slovenija, ki je spregovorila tudi o fenomenu vinskega turizma v Ljubljani. Kako razumejo pojem »butičnosti«, kako povezujejo različne (lokalne) ponudnike in kakšen je profil vinskih turistov, ki obiskujejo njihovo posest, pa je pojasnila Milena Peterc, ki se zavzema za dvig kulture odgovornega pitja (uživanja) vina.

Žal je za konstruktivno razpravo in soočenje mnenj – tudi s strani številnih obiskovalcev – zmanjkalo časa (in prostora). Izkazalo se je namreč, da je organizator program dogodka zastavil vsebinsko preambiciozno za predvideni časovni okvir. Gotovo bi si mesto med povabljenimi ponudniki in/ali strokovnjaki zaslužil še kdo, zlasti iz lokalnega okolja. Dogodek je nedvomno potrdil, da imamo na področju vinskega turizma pri nas res velik potencial, a je ta marsikje še preslabo izkoriščen, hkrati pa je zanimanje za to dejavnost vedno večje. S povezovanjem kmetijstva, gastronomije, kulture in podjetništva ter z jasno vizijo trajnostno-odgovornega razvoja turizma lahko Slovenija postane prepoznavna evropska vinsko-turistična destinacija. Pobudniki so zato predlagali vzpostavitev projektne skupine za nadaljnje konkretne korake in oblikovanje dolgoročne strategije slovenskega vinskega turizma. Prav tako so se vsi strinjali, da si Slovenija zasluži organizacijo večdnevne prireditve na to temo (npr. IWINETC ali UNWTO Global Conference on Wine Tourism), ki bi na enem mestu združil različne strokovnjake, promotorje in ponudnike vinsko-turističnih doživetij, specializirane medije in ljubitelje vina nasploh.

Besedilo: Dr. Simon Kerma
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2025