O vinu je veliko napisanega, še več povedanega in nemalo slišanega. Njegova raznolikost od sorte do sorte, od vinarja do vinarja in od enega okoliša do drugega je tako kompleksna kot kultura uživanja vina. Ali znamo Slovenci uživati vino? Ali ga samo pijemo?
Kot Vinska kraljica Slovenije sem se v tem letu udeležila veliko dogodkov širom naše lepe vinorodne države. Obiskala sem že vse tri vinorodne dežele in v vsaki odkrivala posebnosti in edinstvenosti lokalnih vin.
Pri kulturi uživanja vina pa nam včasih malo zmanjka. V svojem mandatu sem srečala že veliko ljudi in v večini lahko potrdim, da se vino v Sloveniji spoštuje. Velikokrat pa se žal še vedno izrablja samo kot opojna pijača. Marsikdo še ne razume, zakaj na mizi stoji odlivalnik. Ali zakaj zraven vinskega kozarca stoji kozarec za vodo. Spoštovanje vina ne pomeni, da nam je žal vsake kapljice. Kot rad reče eden izmed članov v mojem domačem vinogradniškem društvu: pij malo, pij dobro.
V Sloveniji smo res lahko ponosni na to, kako raznolika vina se pridelujejo na tako majhnem koščku zemlje. Od terana do cvička, do prve slovenske penine iz Gornje Radgone, prav vsaka vinorodna dežela ima nekaj svojega.
Kljub temu pa imam občutek, da smo na svoja vina premalo ponosni. Sploh na tista, ki so naša že stoletja. Poleg vin s priznanim tradicionalnim poimenovanjem so to tudi slovenske avtohtone sorte, ki se jih tako bojimo poriniti v ospredje. Zakaj jih še vedno zapostavljamo? In zakaj se jih je včasih množično izsekovalo iz vinogradov?
Avtohtone sorte so tisto, zaradi česar lahko krepko izstopamo. Tujci, ki prihajajo v Slovenijo, si želijo poskusiti nekaj drugačnega, nekaj samo našega. Seveda jim bodo všeč tudi svetovno znane in priznane sorte, a tukaj so zaradi pristne izkušnje destinacije. To pa jim lahko pričaramo z vini, ki izvirajo z naših tal. Zraven njih pa ne moremo zgrešiti z lokalno kulinariko, ki se k našim avtohtonim sortam res odlično poda.
Kot študentka turizma skušam na vsak konec Slovenije prenesti naslednje sporočilo: bodimo ponosni na avtentičnost slovenske kulture. Ne prodajajmo se trendom, ker trendi prej kot slej poniknejo. Tisto, kar je samo naše, pa ostane. Naj se v gostinske obrate vrne lokalna kulinarika, značilna za tisto območje, in naj bodo na vinski karti napisana lokalna vina, ki jih lahko s ponosom ponudimo gostom. Nič ni narobe s pestro ponudbo vin, a naj prevladujejo tista, ki izhajajo iz bližnjega območja.
Turisti v Slovenijo ne pridejo zaradi še ene picerije. Ali še enega obrata s hitro hrano. To lahko poskusijo povsod. To, česar jim drugje po svetu ne morejo ponuditi, pa so jedi, ki so značilne za našo državo in našo kulturo.
Poleg tega se moramo zavedati, da gostje na destinacijo ne pridejo samo zaradi enega vinarja. Privabi jih pa pestra ponudba odličnih vin na enem območju. Velikokrat sem to že ponovila in še velikokrat bom, kajti resnično si želim, da uspemo Slovenijo postaviti v sam vrh svetovnih vinskih destinacij: sodelujmo med seboj in ne bodimo drug drugemu nevoščljivi uspehov. Zavedajmo se, da če bomo znanje med seboj delili, bomo skupaj rastli prav vsi.
Nina Polanec, 28. Vinska kraljica Slovenije
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2025
